Page 113 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 113
Darja Koter, VPLIV JURÈETA VRE ETA NA RAZVOJ MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ...
štel okrog 570 pevcev, sodelovala na I. Mladinskem pevskem festivalu. Od leta 1948 je
deloval v Šmarju ter bil zborovodja in ustanovitelj tamkajšnje glasbene šole. Ves èas
svojega delovanja se je zavzemal za izobra evanje mladih zborovodij, v èemer je bil
najbolj uspešen na celjskem uèiteljišèu, kjer je slu boval od leta 1953 ter tam spodbudil
delovanje kar štirih zborov in vodil tako imenovani »zborovodski seminar«. Z njim je šola
postala prepoznavna po izjemno kvalitetnem in razvejanem muziciranju, podobno, kot je
slovelo tolminsko uèiteljišèe, kjer je deloval Makso Pirnik. Oba zavoda sta izšolala vrsto
dobro podkovanih glasbenih pedagogov in zborovodij. Tudi Ferlinc se je vkljuèil v razvoj
celjskega festivala in bil v prvi polovici 60. let vodja okrajnih zborovodskih seminarjev,
na katerih je tudi predaval. Vre e je njegovo delo zelo cenil in zapisal, da sodi med tiste
slovenske pevce in uèitelje, za katerimi ostajata sled in spoštovanje.58
Za zakljuèek
Vpliv Jurèeta Vre eta na razvoj mladinskega pevskega zborovstva je neizbrisen. Bil je
eden tistih, ki so se globoko zavedali širokega pomena pevskega izobra evanja in
poustvarjanja ter uresnièevali dolgotrajne cilje. Vsa njegova prizadevanja so pospeševala
zborovsko petje in zviševala njegovo raven na širšem slovenskem in jugoslovanskem
prostoru, vplivala na mednarodno primerljivost, pripomogla k izobra evanju zborovodij,
nastajanju nove glasbene literature in ustvarjanju bogate bere zborovskih pesmi v arhivu
celjskega festivala. Ne nazadnje je bil brezpogojno vdan svojim idealom, ki jim je sledil
tudi takrat, ko se je sreèeval z resnimi preprekami. Ob 25-letnici celjskega Mladinskega
pevskega festivala je zadovoljno izjavil: »Takšen festival, to je bil moj ivljenjski sen. […]
Od vsega zaèetka smo izhajali iz mno iènosti. Naša elja je bila, da bi imela vsaka šola
svoj zbor, da bi […] mladi prepevali od Triglava do Gevgelije. To nam je uspelo […].
Posebno pa elim, da bi vsi uvideli, da je mlada pesem pomemben pozitiven dejavnik pri
etièno estetskem oblikovanju mladega rodu, posebno v današnjem hrupnem, tehnièno
hiteèem in zato nemirnem in nestalnem èasu«.59 Pomenljiva je tudi njegova misel o vlogi
zborovodje, ki pravi: »Vse je odvisno od zborovodje, njegove osebnosti. Zborovodja
virtuoz-obrtnik bo dresiral, zborovodja virtuoz-umetnik bo ustvarjal, iskal in osvajal.«60
Njegove misli so brezèasne in tudi v današnjem èasu nagovarjajo k ohranjanju dose kov,
ki jim je botroval kot nestor slovenskega mladinskega zborovskega petja na širšem
Štajerskem.
Literatura
Gaèiæ, Aleksandra. »Šolstvo v Šaleški dolini med obema vojnama«:
www.knjiznica-velenje.si/filelib/2010-knjiznica/domoznanstvo/.../gacic_solstvo.pdf
(dostopno 2. 11. 2017).
58 Zapušèina Jurèeta Vre eta, tipkopis z naslovom: »Boris Ferlinc«. To besedilo je bilo v nekoliko
dopolnjeni obliki ob Ferlinèevi smrti leta 1986 objavljeno kot nekrolog (Jurèe Vre e: »Boris Ferlinc«,
Novi Tednik, l. 40, št. 34, 28. 8. 1986, 7).
59 Franc Kramer, »Uresnièen moj ivljenjski sen«, Veèer, 3. 6. 1971, 3.
60 Prim. prispevek v Naših razgledih: »Moèi mladinskega petja«, Naši razgledi, 6. 7. 1979. 394.
113
štel okrog 570 pevcev, sodelovala na I. Mladinskem pevskem festivalu. Od leta 1948 je
deloval v Šmarju ter bil zborovodja in ustanovitelj tamkajšnje glasbene šole. Ves èas
svojega delovanja se je zavzemal za izobra evanje mladih zborovodij, v èemer je bil
najbolj uspešen na celjskem uèiteljišèu, kjer je slu boval od leta 1953 ter tam spodbudil
delovanje kar štirih zborov in vodil tako imenovani »zborovodski seminar«. Z njim je šola
postala prepoznavna po izjemno kvalitetnem in razvejanem muziciranju, podobno, kot je
slovelo tolminsko uèiteljišèe, kjer je deloval Makso Pirnik. Oba zavoda sta izšolala vrsto
dobro podkovanih glasbenih pedagogov in zborovodij. Tudi Ferlinc se je vkljuèil v razvoj
celjskega festivala in bil v prvi polovici 60. let vodja okrajnih zborovodskih seminarjev,
na katerih je tudi predaval. Vre e je njegovo delo zelo cenil in zapisal, da sodi med tiste
slovenske pevce in uèitelje, za katerimi ostajata sled in spoštovanje.58
Za zakljuèek
Vpliv Jurèeta Vre eta na razvoj mladinskega pevskega zborovstva je neizbrisen. Bil je
eden tistih, ki so se globoko zavedali širokega pomena pevskega izobra evanja in
poustvarjanja ter uresnièevali dolgotrajne cilje. Vsa njegova prizadevanja so pospeševala
zborovsko petje in zviševala njegovo raven na širšem slovenskem in jugoslovanskem
prostoru, vplivala na mednarodno primerljivost, pripomogla k izobra evanju zborovodij,
nastajanju nove glasbene literature in ustvarjanju bogate bere zborovskih pesmi v arhivu
celjskega festivala. Ne nazadnje je bil brezpogojno vdan svojim idealom, ki jim je sledil
tudi takrat, ko se je sreèeval z resnimi preprekami. Ob 25-letnici celjskega Mladinskega
pevskega festivala je zadovoljno izjavil: »Takšen festival, to je bil moj ivljenjski sen. […]
Od vsega zaèetka smo izhajali iz mno iènosti. Naša elja je bila, da bi imela vsaka šola
svoj zbor, da bi […] mladi prepevali od Triglava do Gevgelije. To nam je uspelo […].
Posebno pa elim, da bi vsi uvideli, da je mlada pesem pomemben pozitiven dejavnik pri
etièno estetskem oblikovanju mladega rodu, posebno v današnjem hrupnem, tehnièno
hiteèem in zato nemirnem in nestalnem èasu«.59 Pomenljiva je tudi njegova misel o vlogi
zborovodje, ki pravi: »Vse je odvisno od zborovodje, njegove osebnosti. Zborovodja
virtuoz-obrtnik bo dresiral, zborovodja virtuoz-umetnik bo ustvarjal, iskal in osvajal.«60
Njegove misli so brezèasne in tudi v današnjem èasu nagovarjajo k ohranjanju dose kov,
ki jim je botroval kot nestor slovenskega mladinskega zborovskega petja na širšem
Štajerskem.
Literatura
Gaèiæ, Aleksandra. »Šolstvo v Šaleški dolini med obema vojnama«:
www.knjiznica-velenje.si/filelib/2010-knjiznica/domoznanstvo/.../gacic_solstvo.pdf
(dostopno 2. 11. 2017).
58 Zapušèina Jurèeta Vre eta, tipkopis z naslovom: »Boris Ferlinc«. To besedilo je bilo v nekoliko
dopolnjeni obliki ob Ferlinèevi smrti leta 1986 objavljeno kot nekrolog (Jurèe Vre e: »Boris Ferlinc«,
Novi Tednik, l. 40, št. 34, 28. 8. 1986, 7).
59 Franc Kramer, »Uresnièen moj ivljenjski sen«, Veèer, 3. 6. 1971, 3.
60 Prim. prispevek v Naših razgledih: »Moèi mladinskega petja«, Naši razgledi, 6. 7. 1979. 394.
113
