Page 26 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 26
O VREMŠAK (1930–2004)
dal prijatelj Hubert Bergant), v resnici dobrodušen èlovek. Najbolj oseben odnos do
študentov je imel pri individualnih urah general basa, kjer se je rad zapletel v pogovor o
razliènih glasbenih temah in mladim nesebièno delil napotke za profesionalno pot.20
Ko je Ciril Vremšak po drugi svetovni vojni ponovno zbral pevce kamniške Lire, se je
leta 1948 v zbor vkljuèil tudi njegov sin in pel do jubilejnega koncerta ob 80. letnici
društva leta 1962. Tega leta je Ciril Vremšak zaradi bolezni vodenje ansambla opustil in
ga predal sinu. V prvih letih Samovega vodenja je bil ansambel dokaj mlad, kar je
dirigentu omogoèilo zastavljanje veèjih ciljev in tudi njihovo uresnièevanje. S
premišljeno sestavljenim repertoarjem in izpopolnjevanjem glasovne izobrazbe je zbor
obèutno napredoval. Eden izmed najzvestejših spremljevalcev kamniške Lire, skladatelj
Bla Arniè, je zborovodjo spodbujal k smelejšim naèrtom, kot so mednarodna in domaèa
tekmovanja. Samo Vremšak je po temeljitem razmisleku leta 1965 ansambel prijavil na
mednarodno tekmovanje v italijanski Arezzo in z njim dosegel zavidljivo drugo mesto.
Vremšak je uspeh ocenil kot vrhunec zborovih dose kov, èeprav je v naslednjih letih
posegal tudi po pomembnih mestih na tekmovanju Naša pesem v Mariboru (Lira je prejela
tri srebrne in eno bronasto plaketo) in se uspešno udele evala radijskega tekmovanja Naši
zbori pred mikrofonom (med letoma 1971–73 je zbor zasedal prva mesta).21 Zbor je
uspešno gostoval v številnih evropskih mestih in v Kamniku gostil zbore razliènih de el.
Kritiki so mu izrekali pohvale in spodbude. Lirin repertoar je bil izjemno raznolik in je
obsegal dela od Gallusa do slovenskih sodobnih skladateljev in izvirnih priredb ljudskih
pesmi.22 Vremšak je znal izbrati tehtne skladbe in takšne, ki so se zboru zares prilegale in
zato tudi dobro zvenele. Zboru je posvetil tudi nekaj lastnih del, kot sta Napis na velikem
zvonu pri sv. Joštu in Pevcu (obe na Prešernova besedila). Ena odlik Lire v Vremšakovem
èasu so bili tematski koncerti v èast posameznim skladateljem ali izbranim temam.
Izbrušena vokalna tehnika je zboru prinesla izenaèenost glasov, èisto intonacijo, skrbno
dikcijo, preprièljivo fraziranje in muziciranje.23 Pod Vremšakovim vodstvom sta izšli tudi
dve veliki LP plošèi z naslovi Hodil po zemlji sem naši (1977) in Gremo v Korotan (1983).
Pevci so Sama Vremšaka obèudovali in mu vdano sledili, èeprav je veljal za strogega in
zelo doslednega. Kot pravijo, je veljal za odliènega kronista, pripovedovalca zgodb, za
iskrivega in ostrega sogovornika in ne nazadnje je bil odlièen posnemovalec posebne ev
in imenitne ev.24 Za svoje dolgoletno vodenje kamniške Lire je leta 1972 prejel Gallusovo
plaketo.
Kot solopevec se je Samo Vremšak izkazal predvsem na koncertnem podroèju. Bil je
eden redkih diplomantov Akademije za glasbo, ki so se posvetili koncertnemu petju.
Ljubljanska akademija je namreè do zaèetka 60. let izšolala dobršno število solopevcev, ki
pa so se veèinoma posvetili opernemu poustvarjanju. Vremšak je bil kot baritonist èlan
dveh pomembnih pevskih skupin: od leta 1960 do 1967 je deloval v Komornem zboru
RTV Ljubljana, v letu 1978 pa je bil pevec Slovenskega okteta, ki ga je vodil Anton
Nanut. V tem èasu je oktet ob številnih izvedenih koncertih posnel venèek slovenskih
20 Prim. Veronika Šarec, »Orgelski opus Sama Vremšaka«, Kamniški zbornik (2006), l. XVIII, str. 74–75.
21 Prim. spominski zbornik ob 100-letnici društva: Lira 1882–1982 (besedila: A. Èebulj, M. ontar, S.
Vremšak), Kamnik: Kulturni center, 1982, str. 41–42.
22 Prim. Samo Vremšak, »Umetniška in programska usmeritev LIRE v 110-letih njenega obstoja«, Lira
1882–1992, n. d., str. 45–71.
23 Leon Engelman, »Kultura petja. Koncert kamniške Lire v Ljubljani ob 90-letnici njene ustanovitve –
Skrivnost uspehov na mednarodni ravni«, v: Lira 1882–1982, n. d., str. 49.
24 Janez Majcenoviè, »Im memoriam: Samo Vremšak (1930–2004)«, Naši zbori (2005), l. 55, str. 12.
26
dal prijatelj Hubert Bergant), v resnici dobrodušen èlovek. Najbolj oseben odnos do
študentov je imel pri individualnih urah general basa, kjer se je rad zapletel v pogovor o
razliènih glasbenih temah in mladim nesebièno delil napotke za profesionalno pot.20
Ko je Ciril Vremšak po drugi svetovni vojni ponovno zbral pevce kamniške Lire, se je
leta 1948 v zbor vkljuèil tudi njegov sin in pel do jubilejnega koncerta ob 80. letnici
društva leta 1962. Tega leta je Ciril Vremšak zaradi bolezni vodenje ansambla opustil in
ga predal sinu. V prvih letih Samovega vodenja je bil ansambel dokaj mlad, kar je
dirigentu omogoèilo zastavljanje veèjih ciljev in tudi njihovo uresnièevanje. S
premišljeno sestavljenim repertoarjem in izpopolnjevanjem glasovne izobrazbe je zbor
obèutno napredoval. Eden izmed najzvestejših spremljevalcev kamniške Lire, skladatelj
Bla Arniè, je zborovodjo spodbujal k smelejšim naèrtom, kot so mednarodna in domaèa
tekmovanja. Samo Vremšak je po temeljitem razmisleku leta 1965 ansambel prijavil na
mednarodno tekmovanje v italijanski Arezzo in z njim dosegel zavidljivo drugo mesto.
Vremšak je uspeh ocenil kot vrhunec zborovih dose kov, èeprav je v naslednjih letih
posegal tudi po pomembnih mestih na tekmovanju Naša pesem v Mariboru (Lira je prejela
tri srebrne in eno bronasto plaketo) in se uspešno udele evala radijskega tekmovanja Naši
zbori pred mikrofonom (med letoma 1971–73 je zbor zasedal prva mesta).21 Zbor je
uspešno gostoval v številnih evropskih mestih in v Kamniku gostil zbore razliènih de el.
Kritiki so mu izrekali pohvale in spodbude. Lirin repertoar je bil izjemno raznolik in je
obsegal dela od Gallusa do slovenskih sodobnih skladateljev in izvirnih priredb ljudskih
pesmi.22 Vremšak je znal izbrati tehtne skladbe in takšne, ki so se zboru zares prilegale in
zato tudi dobro zvenele. Zboru je posvetil tudi nekaj lastnih del, kot sta Napis na velikem
zvonu pri sv. Joštu in Pevcu (obe na Prešernova besedila). Ena odlik Lire v Vremšakovem
èasu so bili tematski koncerti v èast posameznim skladateljem ali izbranim temam.
Izbrušena vokalna tehnika je zboru prinesla izenaèenost glasov, èisto intonacijo, skrbno
dikcijo, preprièljivo fraziranje in muziciranje.23 Pod Vremšakovim vodstvom sta izšli tudi
dve veliki LP plošèi z naslovi Hodil po zemlji sem naši (1977) in Gremo v Korotan (1983).
Pevci so Sama Vremšaka obèudovali in mu vdano sledili, èeprav je veljal za strogega in
zelo doslednega. Kot pravijo, je veljal za odliènega kronista, pripovedovalca zgodb, za
iskrivega in ostrega sogovornika in ne nazadnje je bil odlièen posnemovalec posebne ev
in imenitne ev.24 Za svoje dolgoletno vodenje kamniške Lire je leta 1972 prejel Gallusovo
plaketo.
Kot solopevec se je Samo Vremšak izkazal predvsem na koncertnem podroèju. Bil je
eden redkih diplomantov Akademije za glasbo, ki so se posvetili koncertnemu petju.
Ljubljanska akademija je namreè do zaèetka 60. let izšolala dobršno število solopevcev, ki
pa so se veèinoma posvetili opernemu poustvarjanju. Vremšak je bil kot baritonist èlan
dveh pomembnih pevskih skupin: od leta 1960 do 1967 je deloval v Komornem zboru
RTV Ljubljana, v letu 1978 pa je bil pevec Slovenskega okteta, ki ga je vodil Anton
Nanut. V tem èasu je oktet ob številnih izvedenih koncertih posnel venèek slovenskih
20 Prim. Veronika Šarec, »Orgelski opus Sama Vremšaka«, Kamniški zbornik (2006), l. XVIII, str. 74–75.
21 Prim. spominski zbornik ob 100-letnici društva: Lira 1882–1982 (besedila: A. Èebulj, M. ontar, S.
Vremšak), Kamnik: Kulturni center, 1982, str. 41–42.
22 Prim. Samo Vremšak, »Umetniška in programska usmeritev LIRE v 110-letih njenega obstoja«, Lira
1882–1992, n. d., str. 45–71.
23 Leon Engelman, »Kultura petja. Koncert kamniške Lire v Ljubljani ob 90-letnici njene ustanovitve –
Skrivnost uspehov na mednarodni ravni«, v: Lira 1882–1982, n. d., str. 49.
24 Janez Majcenoviè, »Im memoriam: Samo Vremšak (1930–2004)«, Naši zbori (2005), l. 55, str. 12.
26
