Page 22 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 22
O VREMŠAK (1930–2004)
poprijel tudi za skladateljsko pero in napisal vrsto duhovnih skladb.5 Samo se je temeljnih
kompozicijskih prvin navzel ob prepisovanju not, ki jih je oèe doma opalografiral in
razmno eval. Prvo glasbeno delo, ki ga je napisal pri 13. letih, je bilo med vojno tudi
izvedeno. To je skladba z naslovom Jezus trpeèi za bas solo, mešani zbor in orgle.6 Delo
uvede 16 taktni basov solo in tak naèin skladanja z uvodnim solom je opazen tudi v
njegovih kasnejših delih. Kdaj je Samo Vremšak zaèel igrati orgle, ni natanèno znano,
vemo pa, da je to bilo e v rani mladosti in da je bil v orglanju samouk. Oèe je po vojni
ponovno vodil moški pevski zbor društva Lira, ob njem pa tudi cerkveni zbor v kamniški
mestni cerkvi na Šutni. Ker je k orglanju pritegnil sina, je gotovo presodil, da bo fantiè kos
nalogi. Samo Vremšak je nato v mestni, obèasno pa tudi v samostanski franèiškanski
cerkvi orglal vsako nedeljo kar šest let zapored.7 Orgle so ga spremljale vse ivljenje, kot
solist ali spremljevalec solistov in razliènih zborov ter izvrsten improvizator je igral tudi
pri sv. Primo u nad Kamnikom in na kamniških alah.8 Gotovo ni nakljuèje, da jim je
kasneje posvetil bistveni del svojega skladateljskega dela. Ob tem pa ni zanemarljivo, da
je bil velik obèudovalec Bachovega opusa.
Samo Vremšak se je po zakljuèeni osnovni šoli leta 1945 vpisal na srednjo ekonomsko
šolo v Ljubljani (tako imenovani Ekonomski tehnikum) in jo zakljuèil leta 1948. Za
ekonomsko smer se je odloèil, ker se še ni èutil dovolj usposobljenega za srednjo glasbeno
šolo, ki je bila njegova prva elja. Kot pravi, ga ekonomija dejansko ni zanimala, zato se je
v Ljubljani kot privatist pripravljal na glasbeno poklicno pot. Pri pianistu Marijanu
Lipovšku se je uèil klavir, pri skladatelju Sreèku Koporcu pa teoretiène predmete.9 Kot
osemnajstletni mladeniè je o svoji poklicni prihodnosti razmišljal bolj suvereno in dovolj
odloèno, da se je vpisal na ljubljansko Srednjo glasbeno šolo, smer glasbena teorija in
petje. Teoretski oddelek je zakljuèil predèasno, v treh letih, petje leta 1955. K hitrejšemu
napredovanju je gotovo pripomogla moèna elja po glasbenem izobra evanju, pomembno
vlogo pa sta odigrala tudi oba odlièna profesorja, Lipovšek in Koporc, ki sta ga
pripravljala na glasbeni študij. Leta 1951 se je Vremšak vpisal na Akademijo za glasbo,
kjer je študiral dirigiranje in kompozicijo, kasneje še solopetje. Dirigiranje je po dveh letih
opustil. V kompoziciji se je prvo leto izobra eval pri Marijanu Lipovšku, nato pa v
razredu Marjana Kozine in diplomiral leta 1956, in sicer z izvedbo 1. stavka Simfonije za
veliki orkester, ki jo je kasneje dopolnil v celoto. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je na
kompozicijskem oddelku ljubljanske akademije prevladovala skupina dokaj tradicionalno
usmerjenih profesorjev, ki jo je vodil in morda tudi usmerjal Lucijan Marija Škerjanc.
Njegova estetska in kompozicijska naèela so zaznamovala vrsto njegovih študentov,
èeprav so nekateri med njimi kot skladatelji kasneje ubrali svoja, tudi avantgardna pota.
Škerjanc, ki je sicer zagovarjal razvojno kontinuiteto, vendar brez avantgardnih prijemov,
je na Akademiji ob sebi zbral podobno misleèe skladatelje in jim dodelil stolice teoretiènih
predmetov in kompozicije. To so bili Marjan Kozina, Karol Pahor, Bla Arniè in Matija
5 Prim. dostop na: www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/16, obiskano: 20.12. 2014.
6 Prim. Marijan Gabrijelèiè, »Samo Vremšak, vsestranski glasbenik«, Glasbena mladina (1990), l. XX, št.
7/8, str. 13; Marjeta Gaèeša, »Samo Vremšak skladatelj, pevec, zborovodja in glasbeni pedagog«, Naši
zbori (2001), l. 51, št. 1, str. 4.
7 Prim. Matic Romšak, »60 let ivljenja z glasbo«, Kamniški obèan, 25. 6. 1990, str. 5. France Štefanec,
»Skladatelj Samo Vremšak posvetil ivljenje glasbi«, Mohorjev koledar 2005, Celje: Mohorjeva dru ba,
2004, str. 223.
8 Janez Majcenoviè, »Samo Vremšak (1930–2004)«, Naši zbori (2005), l. 55, št. 1, str. 12.
9 Matic Romšak, n. d., str. 5.
22
poprijel tudi za skladateljsko pero in napisal vrsto duhovnih skladb.5 Samo se je temeljnih
kompozicijskih prvin navzel ob prepisovanju not, ki jih je oèe doma opalografiral in
razmno eval. Prvo glasbeno delo, ki ga je napisal pri 13. letih, je bilo med vojno tudi
izvedeno. To je skladba z naslovom Jezus trpeèi za bas solo, mešani zbor in orgle.6 Delo
uvede 16 taktni basov solo in tak naèin skladanja z uvodnim solom je opazen tudi v
njegovih kasnejših delih. Kdaj je Samo Vremšak zaèel igrati orgle, ni natanèno znano,
vemo pa, da je to bilo e v rani mladosti in da je bil v orglanju samouk. Oèe je po vojni
ponovno vodil moški pevski zbor društva Lira, ob njem pa tudi cerkveni zbor v kamniški
mestni cerkvi na Šutni. Ker je k orglanju pritegnil sina, je gotovo presodil, da bo fantiè kos
nalogi. Samo Vremšak je nato v mestni, obèasno pa tudi v samostanski franèiškanski
cerkvi orglal vsako nedeljo kar šest let zapored.7 Orgle so ga spremljale vse ivljenje, kot
solist ali spremljevalec solistov in razliènih zborov ter izvrsten improvizator je igral tudi
pri sv. Primo u nad Kamnikom in na kamniških alah.8 Gotovo ni nakljuèje, da jim je
kasneje posvetil bistveni del svojega skladateljskega dela. Ob tem pa ni zanemarljivo, da
je bil velik obèudovalec Bachovega opusa.
Samo Vremšak se je po zakljuèeni osnovni šoli leta 1945 vpisal na srednjo ekonomsko
šolo v Ljubljani (tako imenovani Ekonomski tehnikum) in jo zakljuèil leta 1948. Za
ekonomsko smer se je odloèil, ker se še ni èutil dovolj usposobljenega za srednjo glasbeno
šolo, ki je bila njegova prva elja. Kot pravi, ga ekonomija dejansko ni zanimala, zato se je
v Ljubljani kot privatist pripravljal na glasbeno poklicno pot. Pri pianistu Marijanu
Lipovšku se je uèil klavir, pri skladatelju Sreèku Koporcu pa teoretiène predmete.9 Kot
osemnajstletni mladeniè je o svoji poklicni prihodnosti razmišljal bolj suvereno in dovolj
odloèno, da se je vpisal na ljubljansko Srednjo glasbeno šolo, smer glasbena teorija in
petje. Teoretski oddelek je zakljuèil predèasno, v treh letih, petje leta 1955. K hitrejšemu
napredovanju je gotovo pripomogla moèna elja po glasbenem izobra evanju, pomembno
vlogo pa sta odigrala tudi oba odlièna profesorja, Lipovšek in Koporc, ki sta ga
pripravljala na glasbeni študij. Leta 1951 se je Vremšak vpisal na Akademijo za glasbo,
kjer je študiral dirigiranje in kompozicijo, kasneje še solopetje. Dirigiranje je po dveh letih
opustil. V kompoziciji se je prvo leto izobra eval pri Marijanu Lipovšku, nato pa v
razredu Marjana Kozine in diplomiral leta 1956, in sicer z izvedbo 1. stavka Simfonije za
veliki orkester, ki jo je kasneje dopolnil v celoto. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je na
kompozicijskem oddelku ljubljanske akademije prevladovala skupina dokaj tradicionalno
usmerjenih profesorjev, ki jo je vodil in morda tudi usmerjal Lucijan Marija Škerjanc.
Njegova estetska in kompozicijska naèela so zaznamovala vrsto njegovih študentov,
èeprav so nekateri med njimi kot skladatelji kasneje ubrali svoja, tudi avantgardna pota.
Škerjanc, ki je sicer zagovarjal razvojno kontinuiteto, vendar brez avantgardnih prijemov,
je na Akademiji ob sebi zbral podobno misleèe skladatelje in jim dodelil stolice teoretiènih
predmetov in kompozicije. To so bili Marjan Kozina, Karol Pahor, Bla Arniè in Matija
5 Prim. dostop na: www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/16, obiskano: 20.12. 2014.
6 Prim. Marijan Gabrijelèiè, »Samo Vremšak, vsestranski glasbenik«, Glasbena mladina (1990), l. XX, št.
7/8, str. 13; Marjeta Gaèeša, »Samo Vremšak skladatelj, pevec, zborovodja in glasbeni pedagog«, Naši
zbori (2001), l. 51, št. 1, str. 4.
7 Prim. Matic Romšak, »60 let ivljenja z glasbo«, Kamniški obèan, 25. 6. 1990, str. 5. France Štefanec,
»Skladatelj Samo Vremšak posvetil ivljenje glasbi«, Mohorjev koledar 2005, Celje: Mohorjeva dru ba,
2004, str. 223.
8 Janez Majcenoviè, »Samo Vremšak (1930–2004)«, Naši zbori (2005), l. 55, št. 1, str. 12.
9 Matic Romšak, n. d., str. 5.
22
