Page 21 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 21
ja Koter, UMETNIK IN PEDAGOG SAMO VREMŠAK
Darja Koter
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
UMETNIK IN PEDAGOG SAMO VREMŠAK
Izvleèek: Prispevek nadgrajuje in sintetizira ivljenje in delo vsestranskega glasbenika, skladatelja,
pevca, organista, zborovodje in pedagoga Sama Vremšaka. Dosedanje veèinoma krajše objave o
njegovem ivljenju in profesionalnem delovanju so dopolnjene na podlagi skladateljevega
osebnega arhiva, ki je v zasebni lasti. Upoštevane so tudi temeljne študije o posameznih segmentih
skladateljskega opusa in seznam del iz dru inskega arhiva. Izpostavljena je Vremšakova umetniška
pot v vlogi zborovodje moškega zbora kamniškega društva Lira, kariera koncertnega pevca in
sinteza njegovega skladateljska opusa, v katerem izstopajo zbori, samospevi, orgelska dela in
vokalno-instrumentalne skladbe kantatnega znaèaja.
Kljuène besede: izobra evanje, poustvarjalnost, ustvarjalnost, pedagoško delo, kamniška Lira,
baritonist, skladatelj, pedagog.
Samo Vremšak se je rodil 29. maja 1930 v glasbeno dejavni dru ini v Kamniku na
Maistrovi ulici 8 v historièni mešèanski hiši, ki je še danes v lasti Vremšakovih.1 Bil je sin
violinista, organista, pevca, zborovodje in skladatelja Cirila Vremšaka (1900–1968) in
Angele, rojene Toni. Oèe Ciril se je je med drugim izobra eval na glasbeni šoli ljubljanske
Glasbene matice, nato pa bil banèni uradnik in dolgoletni zborovodja kamniškega
moškega zbora Lira (vodil ga je od leta 1920 do 1962). Kot zborovodja je bil samouk, pri
èemer sta ga vodila takrat priznana glasbenika Emil Adamiè in Zorko Prelovec. Njegov
vokalni stavek veèinoma moških zborov je pre et s slovenskih glasbenim izroèilom in z
izvirno melodiko, kar ga še danes uvršèa med veèkrat izvajane skladatelje.2 Sama je v svet
glasbe vpeljala tudi oèetova sestra Armeli (Eli), po poklicu uèiteljica in dobra pianistka.
Nekoè je sicer izjavil, da ga klavir sprva ni zanimal ter da so ga k uèenju napotili starši,
vendar jim je bil kasneje za to hvale en. O teti Eli je menil, je bila dobra pedagoginja in
solidna pianistka.3 Najveè vpliva na njegovo glasbeno izobrazbo je imel oèe Ciril, ob
katerem je spoznaval zborovsko glasbo, petje, orglanje in komponiranje. Oèe je kot
odlièen tenorist, šolan pri Mateju Hubadu, med drugo svetovno vojno prepeval v
domaèem cerkvenem zboru. To je bil èas, ko je bila v Kamniku sleherna slovenska
kulturna dejavnost zadušena, s tem pa tudi prekinjena predvojna dejavnost kamniške Lire.
Slovenska pesem se je javno glasila le na cerkvenem koru upne cerkve, kjer je bila za
nemške okupatorje edino sprejemljiva.4 V vojnem èasu je Ciril Vremšak zares dejavno
1 Prispevek je del Projekta št. P6-0376, ki ga je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije iz dr avnega proraèuna.
2 Dostopno na: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi821223/, obiskano: 4. 11. 2014.
3 O ivljenju in delu Sama Vremšaka je objavljenih nekaj leksikalnih gesel (prim. dostop na:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi821356/, obiskano 12. 12. 2014 in dostop na: www.leksikon.si/
Oseba/OsebaId/46, obiskano 12. 12. 2014) in veè kratkih zapisov, veèinoma nastalih ob skladateljevih
ivljenjskih jubilejih. Omenjeni zapisi so nastali na podlagi pogovorov s skladateljem in njegovih osebnih
spominov. Vremšakova zapušèina, ki se hrani v dru inski hiši v Kamniku, še ni bila raziskana in
predstavlja temeljni vir prièujoèe študije. Èeprav še ni podrobneje urejena po tematiki (zato v
nadaljevanju razen izjemoma ne navajamo posameznih map), predstavlja neprecenljivi vir in omogoèa
preverjanje dosedanjih objav. Iskreno se zahvaljujem Vladki in Borisu Vremšaku za sodelovanje pri
pripravi prièujoèih prispevkov v monografski publikaciji in mo nost vpogleda v osebni arhiv Sama
Vremšaka.
4 Samo Vremšak, »Spomini na oèeta. Ob stoletnici rojstva Cirila Vremšaka (1900–1968)«, Kamniški
zbornik XV (2000), str. 199.
21
Darja Koter
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
UMETNIK IN PEDAGOG SAMO VREMŠAK
Izvleèek: Prispevek nadgrajuje in sintetizira ivljenje in delo vsestranskega glasbenika, skladatelja,
pevca, organista, zborovodje in pedagoga Sama Vremšaka. Dosedanje veèinoma krajše objave o
njegovem ivljenju in profesionalnem delovanju so dopolnjene na podlagi skladateljevega
osebnega arhiva, ki je v zasebni lasti. Upoštevane so tudi temeljne študije o posameznih segmentih
skladateljskega opusa in seznam del iz dru inskega arhiva. Izpostavljena je Vremšakova umetniška
pot v vlogi zborovodje moškega zbora kamniškega društva Lira, kariera koncertnega pevca in
sinteza njegovega skladateljska opusa, v katerem izstopajo zbori, samospevi, orgelska dela in
vokalno-instrumentalne skladbe kantatnega znaèaja.
Kljuène besede: izobra evanje, poustvarjalnost, ustvarjalnost, pedagoško delo, kamniška Lira,
baritonist, skladatelj, pedagog.
Samo Vremšak se je rodil 29. maja 1930 v glasbeno dejavni dru ini v Kamniku na
Maistrovi ulici 8 v historièni mešèanski hiši, ki je še danes v lasti Vremšakovih.1 Bil je sin
violinista, organista, pevca, zborovodje in skladatelja Cirila Vremšaka (1900–1968) in
Angele, rojene Toni. Oèe Ciril se je je med drugim izobra eval na glasbeni šoli ljubljanske
Glasbene matice, nato pa bil banèni uradnik in dolgoletni zborovodja kamniškega
moškega zbora Lira (vodil ga je od leta 1920 do 1962). Kot zborovodja je bil samouk, pri
èemer sta ga vodila takrat priznana glasbenika Emil Adamiè in Zorko Prelovec. Njegov
vokalni stavek veèinoma moških zborov je pre et s slovenskih glasbenim izroèilom in z
izvirno melodiko, kar ga še danes uvršèa med veèkrat izvajane skladatelje.2 Sama je v svet
glasbe vpeljala tudi oèetova sestra Armeli (Eli), po poklicu uèiteljica in dobra pianistka.
Nekoè je sicer izjavil, da ga klavir sprva ni zanimal ter da so ga k uèenju napotili starši,
vendar jim je bil kasneje za to hvale en. O teti Eli je menil, je bila dobra pedagoginja in
solidna pianistka.3 Najveè vpliva na njegovo glasbeno izobrazbo je imel oèe Ciril, ob
katerem je spoznaval zborovsko glasbo, petje, orglanje in komponiranje. Oèe je kot
odlièen tenorist, šolan pri Mateju Hubadu, med drugo svetovno vojno prepeval v
domaèem cerkvenem zboru. To je bil èas, ko je bila v Kamniku sleherna slovenska
kulturna dejavnost zadušena, s tem pa tudi prekinjena predvojna dejavnost kamniške Lire.
Slovenska pesem se je javno glasila le na cerkvenem koru upne cerkve, kjer je bila za
nemške okupatorje edino sprejemljiva.4 V vojnem èasu je Ciril Vremšak zares dejavno
1 Prispevek je del Projekta št. P6-0376, ki ga je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije iz dr avnega proraèuna.
2 Dostopno na: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi821223/, obiskano: 4. 11. 2014.
3 O ivljenju in delu Sama Vremšaka je objavljenih nekaj leksikalnih gesel (prim. dostop na:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi821356/, obiskano 12. 12. 2014 in dostop na: www.leksikon.si/
Oseba/OsebaId/46, obiskano 12. 12. 2014) in veè kratkih zapisov, veèinoma nastalih ob skladateljevih
ivljenjskih jubilejih. Omenjeni zapisi so nastali na podlagi pogovorov s skladateljem in njegovih osebnih
spominov. Vremšakova zapušèina, ki se hrani v dru inski hiši v Kamniku, še ni bila raziskana in
predstavlja temeljni vir prièujoèe študije. Èeprav še ni podrobneje urejena po tematiki (zato v
nadaljevanju razen izjemoma ne navajamo posameznih map), predstavlja neprecenljivi vir in omogoèa
preverjanje dosedanjih objav. Iskreno se zahvaljujem Vladki in Borisu Vremšaku za sodelovanje pri
pripravi prièujoèih prispevkov v monografski publikaciji in mo nost vpogleda v osebni arhiv Sama
Vremšaka.
4 Samo Vremšak, »Spomini na oèeta. Ob stoletnici rojstva Cirila Vremšaka (1900–1968)«, Kamniški
zbornik XV (2000), str. 199.
21
