Page 27 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 27
ja Koter, UMETNIK IN PEDAGOG SAMO VREMŠAK
napitnic, kjer se je kot solist izkazal tudi Vremšak. Pesem, v kateri se je najbolj izrazil, je
priljubljena dolenjska ljudska En starèek je ivel.25 Samo Vremšak je bil zelo naklonjen
duhovni glasbi in to vse ivljenje. Dobršen del ga je pre ivel v èasu, ko je bila slovenska
dru ba zaradi komunistiène miselnosti neprizanesljiva do sakralne umetnosti. Konec
socialistiène Jugoslavije in osamosvojitev sta prinesla številne spremembe, tudi bolj
sprošèen pogled na sakralno glasbeno umetnost, kar se je odra alo tudi na koncertnem
podroèju. V sled novim mo nostim je Vremšak v rodnem Kamniku od leta 1994 skoraj
poldrugo desetletje vodil festival Musica Aeterna, v okviru katerega je redno nastopal z
ansamblom Slovenski pevci sakralne glasbe, ki ga je ustanovil in vodil. Ta festival, na
katerem se je zvrstila vrsta priznanih domaèih umetnikov, je bil pomemben del
kamniškega glasbenega ivljenja in Samo Vremšak se je tudi na tem podroèju izkazal kot
odlièen umetniški vodja.26 Kot solist baritonist, poustvarjalec z odliènim tehniènim
znanjem in izostrenim posluhom, je izvedel prete ni del standardnega repertoarja,
nastopal v kantatnih in oratorijskih delih ter na samostojnih recitalih. Za svoje
poustvarjalne dose ke je prejel odliène kritike, v katerih je bila med drugim pogosto
izpostavljena njegova tehnièna brezhibnost, odlièna dikcija in muzikalna interpretacija.27
Njegova kariera koncertnega pevca se je iz desetletja v desetletje dvigala in dosegla
vrhunec sredi 90. let, ko je bil e v zrelem ivljenjskem obdobju. Tako kot je bil
tradicionalist na skladateljskem podroèju, je bil konvencionalen tudi pri izboru
umetniškega programa svojih solistiènih oziroma komornih poustvaritev. Z izjemo
samospevov svojih slovenskih sodobnikov in kolegov, ki je redno poustvarjal, ni posegal
po najsodobnejših evropskih delih.28 Redko je sodeloval tudi pri koncertnih izvedbah
oper. Kot izjema velja njegovo sodelovanje pri odmevnem projektu na Dunaju, in sicer z
mednarodno pevsko zasedbo pod vodstvom dirigenta Lovra Mataèiæa, kjer je bila
koncertno izvedena opera Modesta Musorgskega Boris Godunov.29 Njegov prvi vidnejši
spremljevalec na klavirju je bil Jakob Je , najpomembnejši pa Leon Engelman, ki ga
poznamo kot tankoèutnega in uspešnega komornega glasbenika. Za ljubljanski radijski
arhiv je duo Vremšak-Engelman posnel številne samospeve, med drugim je kot prvi na
Slovenskem izvedel celotni pevski ciklus Labodji spev Franza Schuberta. Njun
svojevrsten dose ek sega v leto 1990, ko sta v Kamniku v treh zaporednih veèerih izvedla
kar 48 antologijskih skladb slovenskega samospeva, kar je bil projekt velikega dometa in
do danes vreden spoštovanja. Vremšak je kot solist nastopal tudi v veèjih kantatnih
projektih Slovenske filharmonije in zbora Consortium musicum, na festivalih Slovenski
glasbeni dnevi, Revolucija in glasba, Kogojevi dnevi, na koncertih Društva slovenskih
skladateljev in drugod.30 Vrsta njegovih pevskih dose kov je izšla v zbirki Musica
Slovenica. Pogosto je sodeloval z organistom Hubertom Bregantom, prijateljem in
rojakom ter kolegom na Akademiji za glasbo. Skupaj sta izvedla vrsto temeljnih del
svetovnega in domaèega repertoarja. Njuni koncerti so bili tematsko zasnovani in
25 Boris Pangerc, Slovenski oktet, Ljubljana: Tiskarna Hren, 2007, str. 78.
26 Dostopno na: http://castni.nakamniskem.si/vremsak/glasbenik.php, obiskano: 12. 12. 2014.
Dokumentacija s programskimi listi delovanja ansambla je dostopna v osebnem arhivu Sama Vremšaka.
27 Prim. Vremšakov osebni arhiv, mapa koncertni programi in kritike. Hrani dru ina Vremšak v Kamniku.
Iskrena hvala dru ini Vremšak za vpogled v zapušèino Sama Vremšaka.
28 Prav tam.
29 Leon Engelman, »Ob 70-letnici Sama Vremšaka«, Kamniški zbornik XV (2000), str. 28.
30 Vremšakov osebni arhiv, mapa koncertni programi.
27
napitnic, kjer se je kot solist izkazal tudi Vremšak. Pesem, v kateri se je najbolj izrazil, je
priljubljena dolenjska ljudska En starèek je ivel.25 Samo Vremšak je bil zelo naklonjen
duhovni glasbi in to vse ivljenje. Dobršen del ga je pre ivel v èasu, ko je bila slovenska
dru ba zaradi komunistiène miselnosti neprizanesljiva do sakralne umetnosti. Konec
socialistiène Jugoslavije in osamosvojitev sta prinesla številne spremembe, tudi bolj
sprošèen pogled na sakralno glasbeno umetnost, kar se je odra alo tudi na koncertnem
podroèju. V sled novim mo nostim je Vremšak v rodnem Kamniku od leta 1994 skoraj
poldrugo desetletje vodil festival Musica Aeterna, v okviru katerega je redno nastopal z
ansamblom Slovenski pevci sakralne glasbe, ki ga je ustanovil in vodil. Ta festival, na
katerem se je zvrstila vrsta priznanih domaèih umetnikov, je bil pomemben del
kamniškega glasbenega ivljenja in Samo Vremšak se je tudi na tem podroèju izkazal kot
odlièen umetniški vodja.26 Kot solist baritonist, poustvarjalec z odliènim tehniènim
znanjem in izostrenim posluhom, je izvedel prete ni del standardnega repertoarja,
nastopal v kantatnih in oratorijskih delih ter na samostojnih recitalih. Za svoje
poustvarjalne dose ke je prejel odliène kritike, v katerih je bila med drugim pogosto
izpostavljena njegova tehnièna brezhibnost, odlièna dikcija in muzikalna interpretacija.27
Njegova kariera koncertnega pevca se je iz desetletja v desetletje dvigala in dosegla
vrhunec sredi 90. let, ko je bil e v zrelem ivljenjskem obdobju. Tako kot je bil
tradicionalist na skladateljskem podroèju, je bil konvencionalen tudi pri izboru
umetniškega programa svojih solistiènih oziroma komornih poustvaritev. Z izjemo
samospevov svojih slovenskih sodobnikov in kolegov, ki je redno poustvarjal, ni posegal
po najsodobnejših evropskih delih.28 Redko je sodeloval tudi pri koncertnih izvedbah
oper. Kot izjema velja njegovo sodelovanje pri odmevnem projektu na Dunaju, in sicer z
mednarodno pevsko zasedbo pod vodstvom dirigenta Lovra Mataèiæa, kjer je bila
koncertno izvedena opera Modesta Musorgskega Boris Godunov.29 Njegov prvi vidnejši
spremljevalec na klavirju je bil Jakob Je , najpomembnejši pa Leon Engelman, ki ga
poznamo kot tankoèutnega in uspešnega komornega glasbenika. Za ljubljanski radijski
arhiv je duo Vremšak-Engelman posnel številne samospeve, med drugim je kot prvi na
Slovenskem izvedel celotni pevski ciklus Labodji spev Franza Schuberta. Njun
svojevrsten dose ek sega v leto 1990, ko sta v Kamniku v treh zaporednih veèerih izvedla
kar 48 antologijskih skladb slovenskega samospeva, kar je bil projekt velikega dometa in
do danes vreden spoštovanja. Vremšak je kot solist nastopal tudi v veèjih kantatnih
projektih Slovenske filharmonije in zbora Consortium musicum, na festivalih Slovenski
glasbeni dnevi, Revolucija in glasba, Kogojevi dnevi, na koncertih Društva slovenskih
skladateljev in drugod.30 Vrsta njegovih pevskih dose kov je izšla v zbirki Musica
Slovenica. Pogosto je sodeloval z organistom Hubertom Bregantom, prijateljem in
rojakom ter kolegom na Akademiji za glasbo. Skupaj sta izvedla vrsto temeljnih del
svetovnega in domaèega repertoarja. Njuni koncerti so bili tematsko zasnovani in
25 Boris Pangerc, Slovenski oktet, Ljubljana: Tiskarna Hren, 2007, str. 78.
26 Dostopno na: http://castni.nakamniskem.si/vremsak/glasbenik.php, obiskano: 12. 12. 2014.
Dokumentacija s programskimi listi delovanja ansambla je dostopna v osebnem arhivu Sama Vremšaka.
27 Prim. Vremšakov osebni arhiv, mapa koncertni programi in kritike. Hrani dru ina Vremšak v Kamniku.
Iskrena hvala dru ini Vremšak za vpogled v zapušèino Sama Vremšaka.
28 Prav tam.
29 Leon Engelman, »Ob 70-letnici Sama Vremšaka«, Kamniški zbornik XV (2000), str. 28.
30 Vremšakov osebni arhiv, mapa koncertni programi.
27
