Page 25 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 25
ja Koter, UMETNIK IN PEDAGOG SAMO VREMŠAK
najpomembnejše slovenske zborovodje. Prav zato je bil leta 1975 povabljen, da prevzame
vodenje zbora Slovenske filharmonije. Tega leta je postal umetniški vodja ustanove
Marijan Gabrijelèiè, ki je ob nastopu napovedal doloèene programske in organizacijske
spremembe, predvsem pa mednarodno uveljavljanje orkestra. Vremšak ob nastopu nove
slu ne najbr ni slutil, da bo filharmonièni zbor deloval le še dobro sezono. Ob tem je
potrebno poudariti, da vse dosedanje objave o Vremšakovem ivljenju omenjajo, da je bil
zborovodja filharmoniènega zbora med leti 1975 in 1978, najnovejša dognanja pa ka ejo,
da temu ni bilo tako. Kot je razvidno iz koncertnih listov in druge dokumentacije, je zbor
nastopal le še v sezoni 1975/76, kjer pa ni imel vidnejšega mesta, nato pa ne veè.15 Med
najtehtnejšimi samostojnimi koncerti zadnje sezone je bil 6. koncert rdeèega abonmaja
maja leta 1976 pod Vremšakovim vodstvom, kjer je ansambel predstavil redkeje izvajana
dela renesanènih avtorjev od Lassa in Gallusa do Palestrine ter nekaj manj znanih poljskih
skladateljev tega obdobja. Vremšakov izbor v glavnem polifonih del razumemo kot
njegovo izrazito naklonjenost tej kompozicijski tehniki, ki jo je tudi sam s pridom
uporabljal. Drugi del koncerta je bil posveèen vidnejšim slovenskim skladateljem
zborovske glasbe. Vremšak je izbral nekatera najpomembnejša ali redko izvajana dela
Emila Adamièa, Marija Kogoja, Janka Ravnika, Karola Pahorja, Lucijana Marije
Škerjanca, Sreèka Koporca in Vilka Ukmarja. Zbor pa je prviè izvedel tudi Vremšakovo
delo Rdeèe nebo na besedilo Branka Rudolfa.16 V tej sezoni so zboristi izvedli tudi
Mozartov Requiem (KV 626), za katerega sta kot zborovodja navedena Samo Vremšak in
Branko Rajšter.17 Èeprav pevski sestav v naslednji sezoni ni veè deloval, je bil Vremšak
do zaèetka leta 1978 še uslu benec Filharmonije, deloval je kot koncertni pevec in
arhivar.18 V februarju 1978 se je z ustanovo sporazumno razšel in nastopil delo profesorja
na Akademiji za glasbo, na katerega se je e dlje èasa pripravljal. Univerza v Ljubljani mu
je namreè e januarja tega leta po habilitacijskem postopku podelila naziv docent za
predmete: harmonija, kontrapunkt, solfeggio, instrumentacija in generalbas. Na
Akademiji za glasbo je najprej nastopil kot predavatelj za solfeggio, kasneje pa je predaval
tudi druge glasbenoteoretiène predmete ter solopetje z vokalno tehniko kot stranski
predmet. Kot profesor je deloval do upokojitve leta 1995, od leta 1988 kot redni profesor,
honorarno pa je predaval tudi po upokojitvi. Bil je predan pedagog in posebno pozoren na
izjemno talentirane študente do katerih je imel veèja prièakovanja. Kot je zapisal eden
njegovih študentov, »je bil zanimiva osebnost, kritièen, duhovit, pogosto vihrav in
nemiren, zanimiv ter razgledan sogovornik.«19 Ker je veljal za zelo natanènega in
vestnega, tudi do študentov ni bil prizanesljiv in je skoparil s pohvalami. Njegov izraz
odobravanja in pohvale je bil najveèkrat, èeš, no, saj kar bo, èesar se posebno spominjamo
njegovi študenti solopetja in vokalne tehnike. Ne redko je zbujal strahospoštovanje, saj je
od študentov solfeggia, harmonije in kontrapunkta prièakoval dobro predznanje, sèasoma
pa je prevladalo spoznanje, da je »Samèi«, kakor so ga skrivaj imenovali (vzdevek mu je
15 Prim. arhivsko gradivo Slovenske filharmonije, kjer pa ni posebne mape z naslovom Samo Vremšak. Za
pomoè pri iskanju gradiva se zahvaljujem arhivarki Mateji Kralj.
16 Dostopno na: Koncertni list Slovenske filharmonije. Slovenska filharmonija, 1975/1976.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NNJD3L5Y, obiskano: 9. 11. 2014.
17 Dostopno na: Koncertni list Slovenske filharmonije. Slovenska filharmonija, 1975/1976.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OEC8EDGE, obiskano: 9. 11. 2014.
18 Dokumentacija o tem obdobju Vremšakovega delovanja v Slovenski filharmoniji je izjemno
pomanjkljiva.
19 Andrej Misson, »In memoriam Samo Vremšak (1930–2004)«, Naši zbori (2005), l. 55, št. 1, str. 13.
25
najpomembnejše slovenske zborovodje. Prav zato je bil leta 1975 povabljen, da prevzame
vodenje zbora Slovenske filharmonije. Tega leta je postal umetniški vodja ustanove
Marijan Gabrijelèiè, ki je ob nastopu napovedal doloèene programske in organizacijske
spremembe, predvsem pa mednarodno uveljavljanje orkestra. Vremšak ob nastopu nove
slu ne najbr ni slutil, da bo filharmonièni zbor deloval le še dobro sezono. Ob tem je
potrebno poudariti, da vse dosedanje objave o Vremšakovem ivljenju omenjajo, da je bil
zborovodja filharmoniènega zbora med leti 1975 in 1978, najnovejša dognanja pa ka ejo,
da temu ni bilo tako. Kot je razvidno iz koncertnih listov in druge dokumentacije, je zbor
nastopal le še v sezoni 1975/76, kjer pa ni imel vidnejšega mesta, nato pa ne veè.15 Med
najtehtnejšimi samostojnimi koncerti zadnje sezone je bil 6. koncert rdeèega abonmaja
maja leta 1976 pod Vremšakovim vodstvom, kjer je ansambel predstavil redkeje izvajana
dela renesanènih avtorjev od Lassa in Gallusa do Palestrine ter nekaj manj znanih poljskih
skladateljev tega obdobja. Vremšakov izbor v glavnem polifonih del razumemo kot
njegovo izrazito naklonjenost tej kompozicijski tehniki, ki jo je tudi sam s pridom
uporabljal. Drugi del koncerta je bil posveèen vidnejšim slovenskim skladateljem
zborovske glasbe. Vremšak je izbral nekatera najpomembnejša ali redko izvajana dela
Emila Adamièa, Marija Kogoja, Janka Ravnika, Karola Pahorja, Lucijana Marije
Škerjanca, Sreèka Koporca in Vilka Ukmarja. Zbor pa je prviè izvedel tudi Vremšakovo
delo Rdeèe nebo na besedilo Branka Rudolfa.16 V tej sezoni so zboristi izvedli tudi
Mozartov Requiem (KV 626), za katerega sta kot zborovodja navedena Samo Vremšak in
Branko Rajšter.17 Èeprav pevski sestav v naslednji sezoni ni veè deloval, je bil Vremšak
do zaèetka leta 1978 še uslu benec Filharmonije, deloval je kot koncertni pevec in
arhivar.18 V februarju 1978 se je z ustanovo sporazumno razšel in nastopil delo profesorja
na Akademiji za glasbo, na katerega se je e dlje èasa pripravljal. Univerza v Ljubljani mu
je namreè e januarja tega leta po habilitacijskem postopku podelila naziv docent za
predmete: harmonija, kontrapunkt, solfeggio, instrumentacija in generalbas. Na
Akademiji za glasbo je najprej nastopil kot predavatelj za solfeggio, kasneje pa je predaval
tudi druge glasbenoteoretiène predmete ter solopetje z vokalno tehniko kot stranski
predmet. Kot profesor je deloval do upokojitve leta 1995, od leta 1988 kot redni profesor,
honorarno pa je predaval tudi po upokojitvi. Bil je predan pedagog in posebno pozoren na
izjemno talentirane študente do katerih je imel veèja prièakovanja. Kot je zapisal eden
njegovih študentov, »je bil zanimiva osebnost, kritièen, duhovit, pogosto vihrav in
nemiren, zanimiv ter razgledan sogovornik.«19 Ker je veljal za zelo natanènega in
vestnega, tudi do študentov ni bil prizanesljiv in je skoparil s pohvalami. Njegov izraz
odobravanja in pohvale je bil najveèkrat, èeš, no, saj kar bo, èesar se posebno spominjamo
njegovi študenti solopetja in vokalne tehnike. Ne redko je zbujal strahospoštovanje, saj je
od študentov solfeggia, harmonije in kontrapunkta prièakoval dobro predznanje, sèasoma
pa je prevladalo spoznanje, da je »Samèi«, kakor so ga skrivaj imenovali (vzdevek mu je
15 Prim. arhivsko gradivo Slovenske filharmonije, kjer pa ni posebne mape z naslovom Samo Vremšak. Za
pomoè pri iskanju gradiva se zahvaljujem arhivarki Mateji Kralj.
16 Dostopno na: Koncertni list Slovenske filharmonije. Slovenska filharmonija, 1975/1976.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NNJD3L5Y, obiskano: 9. 11. 2014.
17 Dostopno na: Koncertni list Slovenske filharmonije. Slovenska filharmonija, 1975/1976.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OEC8EDGE, obiskano: 9. 11. 2014.
18 Dokumentacija o tem obdobju Vremšakovega delovanja v Slovenski filharmoniji je izjemno
pomanjkljiva.
19 Andrej Misson, »In memoriam Samo Vremšak (1930–2004)«, Naši zbori (2005), l. 55, št. 1, str. 13.
25
