Page 123 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 123
onika Šarec, ORGELSKI OPUS SAMA VREMŠAKA
Zadr ali so vse moške, enske pa so lahko šle naprej. Ta fant […] je stanoval dokaj blizu
cerkve in nekako se mu je uspelo izmuzniti, da je potem orglal na koru. Ta dogodek se me
je dotaknil, da sem si rekel, da bom tudi sam nekoè tako igral. Potem sem se dogovoril, da
mi je kljuèar, ki je kasneje postal moj boter, dovolil, da hodim enkrat na teden ob torkih
popoldne ob enih, tega se še dobro spomnim, vadit na orgle v cerkev. Pri vadenju sem se
pogosto poslu il vseh registrov na orglah in to je grozotno buèalo, kar mi je bilo seveda
všeè, nakar so se ‘trcjalke’ zaèele prito evati, da jih nekdo moti pri zbrani molitvi.«3
Formalne izobrazbe iz orgel ni nikoli pridobil in je bil povsem samouk, po njegovih
besedah »predvsem pri pedalu, saj je manual s klavirskim predznanjem nekoliko la ji.«4
Mladi Samo je bil oèitno pri svojem vadenju zelo zavzet in je hitro napredoval, saj je v
letih okupacije Kamnika pri mašah v upnijski cerkvi redno orglal. Po vojni je moral oèe
Ciril zaradi zahtev nove oblasti zapustiti mesto dirigenta cerkvenega pevskega zbora, z
njim pa se je s kora poslovil tudi Samo, ki je po oceni kamniškega pevca Janeza
Majcenovièa »po šestih letih orglanja pri nedeljskih mašah postal izvrsten organist.
Menda je bilo vse skupaj del cene, ki sta jo morala oba plaèati za pre ivetje Prvega
slovenskega pevskega društva Lira.«5 Na koru ga je zamenjal štiri leta mlajši Hubert
Bergant,6 ki se je kasneje izkazal kot odlièen orglavec koncertant in profesor orgel na
ljubljanski Akademiji za glasbo. Samo Vremšak pa je tudi v kasnejših letih rad sedel za
orgle. Tega se dobro spominjajo Lirini pevci, saj je sedel za orgle, èe je le bila prilika, tako
v slovenskih cerkvah kot tudi na turnejah po Evropi.7
V upnijski cerkvi Marijinega brezmade nega spoèetja na Šutni v Kamniku se je mladi
Vremšak spoznaval z instrumentom ljubljanskega orglarskega mojstra Ivana Milavca, ki
ga je na kor postavil leta 1913. Pnevmatske orgle imajo dva manuala in pedal z 31 registri.
Tabela 1: Dispozicija orgel
I. manual II. manual Pedal
01 Burdon 16' 13 Violinski principal 8' 26 Principalbas 16'
02 Principal 8' 14 Cevna flavta 8' 27 Subbas 16'
03 Harmonièna flavta 8' 15 Dunajska flavta 8' 28 Salicetbas 16'
04 Burdon 8' 16 Kvintaden 8' 29 Pianobas (iz 01) 16'
05 Gamba 8' 17 Viola 8' 30 Burdon 8'
06 Salicional 8' 18 Eolina 8' 31 Èelo 8'
07 Oktava 4' 19 Vox coelestis 8' 32 Salicet (iz 06) 8'
08 Cevna flavta 4' 20 Viola baritona 8' 33 Pozavna 16'
09 Superoktava 2' 21 Praestant 4'
10 Mikstura IV 2 2/3 22 Flauto traverso 4'
11 Kornet III 2 2/3' 23 Kvinta 2 2/3'
12 Trobenta 8' 24 Terca 1 3/5'
25 Mikstura III 2 2/3'
3 Natalija Mustar, Orgelski opus Sama Vremšaka in njegova uporaba v didaktiène namene, diplomska
naloga, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2002, str. 92.
4 N. Mustar, n. d., str. 93.
5 Janez Majcenoviè, »Zgodba od vèeraj«, Kamniški zbornik, Kamnik, 2006, str. 373.
6 Hubert Bergant (1934, Kamnik–1999, Nova Gorica), slovenski orglavec, pianist in pedagog.
7 J. Majcenoviè, n. d., str. 375.
123
Zadr ali so vse moške, enske pa so lahko šle naprej. Ta fant […] je stanoval dokaj blizu
cerkve in nekako se mu je uspelo izmuzniti, da je potem orglal na koru. Ta dogodek se me
je dotaknil, da sem si rekel, da bom tudi sam nekoè tako igral. Potem sem se dogovoril, da
mi je kljuèar, ki je kasneje postal moj boter, dovolil, da hodim enkrat na teden ob torkih
popoldne ob enih, tega se še dobro spomnim, vadit na orgle v cerkev. Pri vadenju sem se
pogosto poslu il vseh registrov na orglah in to je grozotno buèalo, kar mi je bilo seveda
všeè, nakar so se ‘trcjalke’ zaèele prito evati, da jih nekdo moti pri zbrani molitvi.«3
Formalne izobrazbe iz orgel ni nikoli pridobil in je bil povsem samouk, po njegovih
besedah »predvsem pri pedalu, saj je manual s klavirskim predznanjem nekoliko la ji.«4
Mladi Samo je bil oèitno pri svojem vadenju zelo zavzet in je hitro napredoval, saj je v
letih okupacije Kamnika pri mašah v upnijski cerkvi redno orglal. Po vojni je moral oèe
Ciril zaradi zahtev nove oblasti zapustiti mesto dirigenta cerkvenega pevskega zbora, z
njim pa se je s kora poslovil tudi Samo, ki je po oceni kamniškega pevca Janeza
Majcenovièa »po šestih letih orglanja pri nedeljskih mašah postal izvrsten organist.
Menda je bilo vse skupaj del cene, ki sta jo morala oba plaèati za pre ivetje Prvega
slovenskega pevskega društva Lira.«5 Na koru ga je zamenjal štiri leta mlajši Hubert
Bergant,6 ki se je kasneje izkazal kot odlièen orglavec koncertant in profesor orgel na
ljubljanski Akademiji za glasbo. Samo Vremšak pa je tudi v kasnejših letih rad sedel za
orgle. Tega se dobro spominjajo Lirini pevci, saj je sedel za orgle, èe je le bila prilika, tako
v slovenskih cerkvah kot tudi na turnejah po Evropi.7
V upnijski cerkvi Marijinega brezmade nega spoèetja na Šutni v Kamniku se je mladi
Vremšak spoznaval z instrumentom ljubljanskega orglarskega mojstra Ivana Milavca, ki
ga je na kor postavil leta 1913. Pnevmatske orgle imajo dva manuala in pedal z 31 registri.
Tabela 1: Dispozicija orgel
I. manual II. manual Pedal
01 Burdon 16' 13 Violinski principal 8' 26 Principalbas 16'
02 Principal 8' 14 Cevna flavta 8' 27 Subbas 16'
03 Harmonièna flavta 8' 15 Dunajska flavta 8' 28 Salicetbas 16'
04 Burdon 8' 16 Kvintaden 8' 29 Pianobas (iz 01) 16'
05 Gamba 8' 17 Viola 8' 30 Burdon 8'
06 Salicional 8' 18 Eolina 8' 31 Èelo 8'
07 Oktava 4' 19 Vox coelestis 8' 32 Salicet (iz 06) 8'
08 Cevna flavta 4' 20 Viola baritona 8' 33 Pozavna 16'
09 Superoktava 2' 21 Praestant 4'
10 Mikstura IV 2 2/3 22 Flauto traverso 4'
11 Kornet III 2 2/3' 23 Kvinta 2 2/3'
12 Trobenta 8' 24 Terca 1 3/5'
25 Mikstura III 2 2/3'
3 Natalija Mustar, Orgelski opus Sama Vremšaka in njegova uporaba v didaktiène namene, diplomska
naloga, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2002, str. 92.
4 N. Mustar, n. d., str. 93.
5 Janez Majcenoviè, »Zgodba od vèeraj«, Kamniški zbornik, Kamnik, 2006, str. 373.
6 Hubert Bergant (1934, Kamnik–1999, Nova Gorica), slovenski orglavec, pianist in pedagog.
7 J. Majcenoviè, n. d., str. 375.
123
