Page 124 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 124
O VREMŠAK (1930–2004)
Samo Vremšak je imel pogosto priliko igrati tudi na orgle v franèiškanski cerkvi sv.
Jakoba v Kamniku, ki so tudi pnevmatske, izdelal pa jih je Franc Jenko.
Tabela 2: Dispozicija orgel
I. manual II. manual Pedal
01 Viola 16' 12 Violinski principal 8' 21 Principalbas 16'
02 Principal 8' 13 Cevna flavta 8' 22 Subbas 16'
03 Burdon 8' 14 Vox coelestis II 8' 23 Salicet 16'
04 Salicional 8' 15 Rog 4' 24 Oktavni bas 8'
05 Koncertna viola II 8' 16 Flauto dolce 4' 25 Burdonal 8'
06 Oktava 4' 17 Kvinta 2 2/3' 26 Pozavna 16'
07 Harmonièna flavta 4' 18 Flavtica 2'
08 Superoktava 2' 19 Terca 1 3/5'
09 Kornet 8' 20 Oboa 8'
10 Mikstura V
11 Tromba 8'
V rani mladosti se je torej seznanil z dvojimi srednje velikimi dvomanualnimi
pnevmatskimi orglami, ki so mu nudile razmeroma dober vpogled v barviti svet
orgelskega zvoka, prav tako je lahko dobro spoznal tehniène zakonitosti orgel in
specifiène znaèilnosti orgelske igre.
Pobude za nastanek orgelskih skladb
Stik z orglami in mo nost igranja nanje je Sama Vremšaka prevzel v mladih letih. To je bil
gotovo prvi razlog za ustvarjanje orgelskih del. Na drugem mestu je potrebno omeniti
njegovo navdušenje nad orgelskimi deli Johanna Sebastiana Bacha. Èeprav je veèkrat
omenil, da pri komponiranju ni imel konkretnega vzornika in se zavestno ni naslanjal na
nobenega avtorja ter da so se vplivi igranja klavirja in orgel ter drugi vplivi mešali,8 pa je
vendar nekajkrat poudaril, da so mu bili pri ustvarjanju orgelskih del najbli ji polifonija J.
S. Bacha in dela francoskih skladateljev.
Vpliv na orgelsko ustvarjanje je imel tudi Vremšakov dobri prijatelj, orglavec Hubert
Bergant, s katerim sta se dru ila e v mladosti, še pogosteje pa v zrelih letih, ko sta oba
predavala na Akademiji za glasbo. Postala sta dobra prijatelja ter se pri svoji glasbeni
ustvarjalnosti in poustvarjalnosti dopolnjevala, spodbujala in skupaj tudi koncertirala.
Hubert Bergant, ki je veèino Vremšakovih skladb prvi javno izvedel in ga tudi zaradi
dobrega odziva poslušalcev veèkrat pregovoril k ustvarjanju novih skladb za orgle, je o
njunem prijateljstvu zapisal: »Med pisanjem sestavka sem prišel do zakljuèka, da je lahko
vsakemu skladatelju, ki najde (èe najde) svojega izvajalca, in vsakemu izvajalcu, ki najde
skladatelja, da ga pogosto izvaja, pred oèmi primer zglednega sodelovanja, kot ga
sreèamo pri Maxu Regerju in Karlu Straubeju.«9 Medsebojna naklonjenost in spoštovanje
sta gotovo pomembno vplivala tako na nastanek novih skladb, npr. Passacaglie in fuge,
8 Samo Vremšak, »Pisma skladateljev«, Glasbena mladina, l. XX (1990), št. 7–8, str. 14.
9 Hubert Bergant, Ob orglah, Nova Gorica: Branko, 1996, str. 96.
124
Samo Vremšak je imel pogosto priliko igrati tudi na orgle v franèiškanski cerkvi sv.
Jakoba v Kamniku, ki so tudi pnevmatske, izdelal pa jih je Franc Jenko.
Tabela 2: Dispozicija orgel
I. manual II. manual Pedal
01 Viola 16' 12 Violinski principal 8' 21 Principalbas 16'
02 Principal 8' 13 Cevna flavta 8' 22 Subbas 16'
03 Burdon 8' 14 Vox coelestis II 8' 23 Salicet 16'
04 Salicional 8' 15 Rog 4' 24 Oktavni bas 8'
05 Koncertna viola II 8' 16 Flauto dolce 4' 25 Burdonal 8'
06 Oktava 4' 17 Kvinta 2 2/3' 26 Pozavna 16'
07 Harmonièna flavta 4' 18 Flavtica 2'
08 Superoktava 2' 19 Terca 1 3/5'
09 Kornet 8' 20 Oboa 8'
10 Mikstura V
11 Tromba 8'
V rani mladosti se je torej seznanil z dvojimi srednje velikimi dvomanualnimi
pnevmatskimi orglami, ki so mu nudile razmeroma dober vpogled v barviti svet
orgelskega zvoka, prav tako je lahko dobro spoznal tehniène zakonitosti orgel in
specifiène znaèilnosti orgelske igre.
Pobude za nastanek orgelskih skladb
Stik z orglami in mo nost igranja nanje je Sama Vremšaka prevzel v mladih letih. To je bil
gotovo prvi razlog za ustvarjanje orgelskih del. Na drugem mestu je potrebno omeniti
njegovo navdušenje nad orgelskimi deli Johanna Sebastiana Bacha. Èeprav je veèkrat
omenil, da pri komponiranju ni imel konkretnega vzornika in se zavestno ni naslanjal na
nobenega avtorja ter da so se vplivi igranja klavirja in orgel ter drugi vplivi mešali,8 pa je
vendar nekajkrat poudaril, da so mu bili pri ustvarjanju orgelskih del najbli ji polifonija J.
S. Bacha in dela francoskih skladateljev.
Vpliv na orgelsko ustvarjanje je imel tudi Vremšakov dobri prijatelj, orglavec Hubert
Bergant, s katerim sta se dru ila e v mladosti, še pogosteje pa v zrelih letih, ko sta oba
predavala na Akademiji za glasbo. Postala sta dobra prijatelja ter se pri svoji glasbeni
ustvarjalnosti in poustvarjalnosti dopolnjevala, spodbujala in skupaj tudi koncertirala.
Hubert Bergant, ki je veèino Vremšakovih skladb prvi javno izvedel in ga tudi zaradi
dobrega odziva poslušalcev veèkrat pregovoril k ustvarjanju novih skladb za orgle, je o
njunem prijateljstvu zapisal: »Med pisanjem sestavka sem prišel do zakljuèka, da je lahko
vsakemu skladatelju, ki najde (èe najde) svojega izvajalca, in vsakemu izvajalcu, ki najde
skladatelja, da ga pogosto izvaja, pred oèmi primer zglednega sodelovanja, kot ga
sreèamo pri Maxu Regerju in Karlu Straubeju.«9 Medsebojna naklonjenost in spoštovanje
sta gotovo pomembno vplivala tako na nastanek novih skladb, npr. Passacaglie in fuge,
8 Samo Vremšak, »Pisma skladateljev«, Glasbena mladina, l. XX (1990), št. 7–8, str. 14.
9 Hubert Bergant, Ob orglah, Nova Gorica: Branko, 1996, str. 96.
124
