Page 39 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 39
nc Kri nar, GLASBA BOJANA ADAMIÈA V ÈASU DRUGE SVETOVNE VOJNE
kot drugi (samospev) je koncipiran recitativno, oddaljuje pa se tudi od romantiènega
naèina izra anja. Išèe nove barve in se podaja v dramatiènost. Po skladateljevih besedah se
je še nekaj tovrstnih del izgubilo; nazadnje naj bi bili v arhivu godbe oz. Vojaškega
orkestra Ljubljana, katerega arhiv pa je menda v zgodnjih 90-ih letih izginil neznano kam.
Oba Adamièeva samospeva sta bila objavljena v tisku v povojni zbirki 17-ih samospevov
(Ljubljana, 1945). Adamiè je bil eden tistih, ki do tedaj niso imeli kakšne posebne
(formalne) skladateljske izobrazbe, èetudi je obiskoval pouk trobente in orgel (na srednji
glasbeni šoli) in študiral klavir (diplomiral na Glasbeni akademiji), v èasu šolanja na
srednji in visoki stopnji pa je pridobil tudi nekaj znanj iz kompozicije. Posebno vpliven je
bil uèitelj in skladatelj Slavko Osterc. Res pa je, da je veè kot spretno improviziral na
klavirju in verjetno ga je prav ta sposobnost v èasu partizanstva pripeljala v skladateljske
vode. Po Adamièevih besedah so samospevi zahtevali kar dobre pevce in tako sta bila
omenjena namenjena sopranistki Nadi Vidmarjevi, tudi èlanici kulturniške skupine GŠ
NOV in POS.7 B. Adamiè je kot pomoènik naèelnika Propagandnega oddelka v GŠ NOV
in POS razmeroma v miru in veliko komponiral ali prirejal za Godbo GŠ.
B. Adamiè, s partizanskim ilegalnim imenom Gregor, je bil v znameniti nemški zimski
ofenzivi 1943/44 (9. 11. 1943) pri Bošteèah hudo ranjen, zato je bil nekaj èasa na
rehabilitaciji poškodovane hrbtenice prav v GŠ NOV in POS.8 V tem èasu (1944) je postal
najprej èlan, potem pa (drugi) pomoènik naèelnika za propagando z nalogo: organizirati
vojaško godbo - pihalni orkester. Nazadnje je postal šef kulturno-prosvetnega odseka.9 V
popisni poli B. Adamièa10 je navedeno: »[…] po poklicu pianist, zadnjo slu bo je
opravljal na radiu, izobrazba: 6 gimnazij, absolvirana Pravna fakulteta, Glasbena
akademija v Ljubljani, v jugoslovanski vojski je imel èin podporoènika, v
narodnoosvobodilni vojski pa èin poroènika … Ocenjen je bil kot zelo hraber, odlièen
mitraljezec, po znaèaju tovariški, vesele narave, iskren, neoseben, discipliniran in pošten.
Bil je èlan Komunistiène partije […].« Ko je spomladi leta 1944 okreval, se je pridru il GŠ
NOV in POS, kjer je postal namestnik naèelnika za propagando – njegova primarna
naloga pa je bila organizacija vojaške godbe. Prek Poloma je odšel v Èrnomelj in nato v
Dragatuš, kjer je bil takrat GŠ, vendar se je sooèil s te avo, saj za bodoèi orkester ni bilo
nikakršnih materialnih potrebšèin in ne glasbenikov. Nihèe tudi ni imel rešitve, kako vse
potrebno pridobiti. Ker pa je Adamiè opravljal poleg e navedenih dol nosti in funkcij
tudi naloge referenta za glasbo pri umetniškem oddelku Odseka za prosveto Predsedstva
Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (dalje SNOS),11 se je v tem znašel tudi
organizacijsko: razposlali so razpise in borci-glasbeniki, ki so jih sluèajno prebrali, so se
oglasili. Med njimi je bilo tudi nekaj res sijajnih glasbenikov. Zbrali so tudi instrumente,
sicer menda precej slabe, a vendar - imeli so jih. Adamiè je kmalu zaèel tudi komponirati.
Poleg naroèil in potreb za tradicionalne partizanske in radijske mitinge Radia OF (dalje
ROF) so bile to zelo kmalu tudi koraènice za godbo oziroma pihalni orkester. Zaradi
njegove nagnjenosti k jazzovski glasbi, tudi pri snovanju skladb za potrebe partizanskega
èasa, ni bil daleè od jazza, saj je partizanske koraènice snoval kot evergreene: z refrenom v
sredini. Po godbenem uvodu ostanejo v refrenu samo (mali) boben z dvema pihaloma. Vsi
7 Prim. Samospevi 1943–1945, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1971, str. XX, XXVII.
8 Prim. Arhiv Republike Slovenije, fond Glavni štab NOV in POS, SI AS 1851, pop. enota 2118.
9 Prav tam.
10 Prav tam, Kartoteka borcev, škatla 197.
11 Prav tam, Glavni štab NOV in POS, SI AS 1643, Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta.
39
kot drugi (samospev) je koncipiran recitativno, oddaljuje pa se tudi od romantiènega
naèina izra anja. Išèe nove barve in se podaja v dramatiènost. Po skladateljevih besedah se
je še nekaj tovrstnih del izgubilo; nazadnje naj bi bili v arhivu godbe oz. Vojaškega
orkestra Ljubljana, katerega arhiv pa je menda v zgodnjih 90-ih letih izginil neznano kam.
Oba Adamièeva samospeva sta bila objavljena v tisku v povojni zbirki 17-ih samospevov
(Ljubljana, 1945). Adamiè je bil eden tistih, ki do tedaj niso imeli kakšne posebne
(formalne) skladateljske izobrazbe, èetudi je obiskoval pouk trobente in orgel (na srednji
glasbeni šoli) in študiral klavir (diplomiral na Glasbeni akademiji), v èasu šolanja na
srednji in visoki stopnji pa je pridobil tudi nekaj znanj iz kompozicije. Posebno vpliven je
bil uèitelj in skladatelj Slavko Osterc. Res pa je, da je veè kot spretno improviziral na
klavirju in verjetno ga je prav ta sposobnost v èasu partizanstva pripeljala v skladateljske
vode. Po Adamièevih besedah so samospevi zahtevali kar dobre pevce in tako sta bila
omenjena namenjena sopranistki Nadi Vidmarjevi, tudi èlanici kulturniške skupine GŠ
NOV in POS.7 B. Adamiè je kot pomoènik naèelnika Propagandnega oddelka v GŠ NOV
in POS razmeroma v miru in veliko komponiral ali prirejal za Godbo GŠ.
B. Adamiè, s partizanskim ilegalnim imenom Gregor, je bil v znameniti nemški zimski
ofenzivi 1943/44 (9. 11. 1943) pri Bošteèah hudo ranjen, zato je bil nekaj èasa na
rehabilitaciji poškodovane hrbtenice prav v GŠ NOV in POS.8 V tem èasu (1944) je postal
najprej èlan, potem pa (drugi) pomoènik naèelnika za propagando z nalogo: organizirati
vojaško godbo - pihalni orkester. Nazadnje je postal šef kulturno-prosvetnega odseka.9 V
popisni poli B. Adamièa10 je navedeno: »[…] po poklicu pianist, zadnjo slu bo je
opravljal na radiu, izobrazba: 6 gimnazij, absolvirana Pravna fakulteta, Glasbena
akademija v Ljubljani, v jugoslovanski vojski je imel èin podporoènika, v
narodnoosvobodilni vojski pa èin poroènika … Ocenjen je bil kot zelo hraber, odlièen
mitraljezec, po znaèaju tovariški, vesele narave, iskren, neoseben, discipliniran in pošten.
Bil je èlan Komunistiène partije […].« Ko je spomladi leta 1944 okreval, se je pridru il GŠ
NOV in POS, kjer je postal namestnik naèelnika za propagando – njegova primarna
naloga pa je bila organizacija vojaške godbe. Prek Poloma je odšel v Èrnomelj in nato v
Dragatuš, kjer je bil takrat GŠ, vendar se je sooèil s te avo, saj za bodoèi orkester ni bilo
nikakršnih materialnih potrebšèin in ne glasbenikov. Nihèe tudi ni imel rešitve, kako vse
potrebno pridobiti. Ker pa je Adamiè opravljal poleg e navedenih dol nosti in funkcij
tudi naloge referenta za glasbo pri umetniškem oddelku Odseka za prosveto Predsedstva
Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (dalje SNOS),11 se je v tem znašel tudi
organizacijsko: razposlali so razpise in borci-glasbeniki, ki so jih sluèajno prebrali, so se
oglasili. Med njimi je bilo tudi nekaj res sijajnih glasbenikov. Zbrali so tudi instrumente,
sicer menda precej slabe, a vendar - imeli so jih. Adamiè je kmalu zaèel tudi komponirati.
Poleg naroèil in potreb za tradicionalne partizanske in radijske mitinge Radia OF (dalje
ROF) so bile to zelo kmalu tudi koraènice za godbo oziroma pihalni orkester. Zaradi
njegove nagnjenosti k jazzovski glasbi, tudi pri snovanju skladb za potrebe partizanskega
èasa, ni bil daleè od jazza, saj je partizanske koraènice snoval kot evergreene: z refrenom v
sredini. Po godbenem uvodu ostanejo v refrenu samo (mali) boben z dvema pihaloma. Vsi
7 Prim. Samospevi 1943–1945, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1971, str. XX, XXVII.
8 Prim. Arhiv Republike Slovenije, fond Glavni štab NOV in POS, SI AS 1851, pop. enota 2118.
9 Prav tam.
10 Prav tam, Kartoteka borcev, škatla 197.
11 Prav tam, Glavni štab NOV in POS, SI AS 1643, Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta.
39
