Page 41 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 41
nc Kri nar, GLASBA BOJANA ADAMIÈA V ÈASU DRUGE SVETOVNE VOJNE
kakor je nihal on, je nihalo vse obèinstvo. Ko pa je hotel basist zatrobiti, ni bilo iz
inštrumenta nobenega glasu. Spomnil se je, da mora vzeti ven iz odmevnika nogavice pa
malico in še kaj. Potem je privlekel še iz epa ventile in izvijaè, na kar je popravil
inštrument ter šele za tem spustil prve tone. Na podoben naèin so prišli na oder še
preostali èlani godbe, obèinstvo pa se je tako krohotalo, da je bilo prav vseeno, èe so sploh
kaj igrali ali ne. Slišati jih tako niso mogli. Potem so fantje stopili na drugo stran odra in
zapeli dve ljudski pesmi. Zelo lepo. To je bil ves program, ki pa je trajal celo uro. Nato me
je poklical tov. Stane (Franc Rozman), a še preden mi je lahko kaj oèital, so se drugi zbrali
okrog naju in mi èestitali. Amerièan je npr. rekel, da oni niti na slovitem Broadwayu èesa
takega ne spravijo skupaj. Èestitali so tudi Stanetu […]« (iz zasebnega arhiva, hrani
Alenka Adamiè). Pozneje se je pridru ila partizanom še celotna hrastniška Rudarska
godba, ki je »[…] v celoti z inštrumenti in notnim gradivom vred prišla v partizane. Ta
znameniti odhod, ki je verjetno edinstven v zgodovini revolucionarnih gibanj vsega sveta,
je z uèinkovito pomoèjo hrastniške revolucionarne organizacije, izpeljalal Jo e Brun. 19.
jul. 1944 je z mogoèno Kneislovo koraènico Pozdrav iz Knina prikorakal s celotno godbo
v vas, kjer je bilo nastanjeno poveljstvo VII. Korpusa NOV in POS. J. Brun je raportiral:
‘Tovariš komisar’ tvoje povelje je izvršeno! Tu je hrastniška rudarska godba z vsemi
inštrumenti […]!«14 V Selu pri Otovcu jih je sprejela 14-èlanska Godba GŠ NOV in POS.
Njen kapelnik Drago Lorbek je takoj ocenil sposobnost Hrastnièanov in hotel nemudoma
okrepiti svoj korpus z najboljšimi novinci. Toda Revirèani se niso dali razpustiti, èeš da so
prišli prostovoljno k partizanom kot godba in ne kot posamezniki, in da bodo zato ostali
skupaj. Nesoglasja so se kmalu zgladila in e èez nekaj dni se je hrastniška Godba zdru ila
z Godbo GŠ NOV in POS in zaèela vaditi. Nato je prišlo v Belo krajino še 12 godbenikov s
Primorske, v avgustu (1944) pa še nepopolna rudarska godba iz Zagorja ob Savi. Selo je
tako postalo vas partizanskih godbenikov. B. Adamiè in D. Lorbek sta nato 17. avgusta
(1944) kljub ugovarjanju Hrastnièanov, po nalogu Oddelka za agitacijo in propagando GŠ
NOV in POS, le reorganizirala godbo. Najprej sta ustanovila Godbo GŠ, ki so jo
sestavljali: prejšnja Lorbekova godba, del zagorske rudarske godbe in 7 Hrastnièanov.
Hrastniško godbo pa je okrepilo 10 Zagorjanov in Primorec Mirko Kraševec. To je bila
zdaj partizanska Godba VII. Korpusa, ki je štela 30 mo .15 Potem je bilo delo veliko la je.
Nastopali sta obe godbi, rudarsko, ki se je imenovala Godba VII. Korpusa, je vodil J.
Brun, Godbo GŠ NOV in POS pa B. Adamiè in Drago Lorbek. Slednji se je temeljito
spoznal na svoje delo in veliko pripomogel k razvoju glasbenikov in godbeniške literature.
Na dan 23. avgusta (1944) sta politkomisar Godbe GŠ NOV in POS – klarinetist Stanko
Kermelj in komandir godbe Alojz Gostiša podala pisno poroèilo šefu Glasbene sekcije B.
Adamièu o stanju v obeh godbah, kjer je navedeno, da je Godba GŠ imela 40 èlanov (in še
dodatno kapelnika, politkomisarja, ki je bil obenem tudi klarinetist in 7 spremljevalcev),
Godba VII. Korpusa pa 30 godbenikov (in še kapelnika, politkomisarja in 5
spremljevalcev).16 9. februarja leta 1945 so godbeniki VII. Korpusa v vaški dvorani v
Gradacu proslavili 96-obletnico smrti pesnika Franceta Prešerna. Nato je prišel v Gradac
tudi B. Adamiè. Brunov orkester mu je zaigral nekaj ubranih melodij. Priljubljeni
glasbenik je bil zelo zadovoljen. Od tam so 1. marca odšli v Èrnomelj, kjer so se skupaj z
14 Prim. Jo e Štok-Korotan, »Godba na bojišèu«, Borec, L. VIII/8, št. 11, nov. 1956, str. 434.
15 Prav tam, str. 438.
16 Prim. Jani Šalamon, »Jo e Brun - partizanski dirigent in skladatelj«, Ljubljana-Maribor, 2012, avtorjev
tipkopis.
41
kakor je nihal on, je nihalo vse obèinstvo. Ko pa je hotel basist zatrobiti, ni bilo iz
inštrumenta nobenega glasu. Spomnil se je, da mora vzeti ven iz odmevnika nogavice pa
malico in še kaj. Potem je privlekel še iz epa ventile in izvijaè, na kar je popravil
inštrument ter šele za tem spustil prve tone. Na podoben naèin so prišli na oder še
preostali èlani godbe, obèinstvo pa se je tako krohotalo, da je bilo prav vseeno, èe so sploh
kaj igrali ali ne. Slišati jih tako niso mogli. Potem so fantje stopili na drugo stran odra in
zapeli dve ljudski pesmi. Zelo lepo. To je bil ves program, ki pa je trajal celo uro. Nato me
je poklical tov. Stane (Franc Rozman), a še preden mi je lahko kaj oèital, so se drugi zbrali
okrog naju in mi èestitali. Amerièan je npr. rekel, da oni niti na slovitem Broadwayu èesa
takega ne spravijo skupaj. Èestitali so tudi Stanetu […]« (iz zasebnega arhiva, hrani
Alenka Adamiè). Pozneje se je pridru ila partizanom še celotna hrastniška Rudarska
godba, ki je »[…] v celoti z inštrumenti in notnim gradivom vred prišla v partizane. Ta
znameniti odhod, ki je verjetno edinstven v zgodovini revolucionarnih gibanj vsega sveta,
je z uèinkovito pomoèjo hrastniške revolucionarne organizacije, izpeljalal Jo e Brun. 19.
jul. 1944 je z mogoèno Kneislovo koraènico Pozdrav iz Knina prikorakal s celotno godbo
v vas, kjer je bilo nastanjeno poveljstvo VII. Korpusa NOV in POS. J. Brun je raportiral:
‘Tovariš komisar’ tvoje povelje je izvršeno! Tu je hrastniška rudarska godba z vsemi
inštrumenti […]!«14 V Selu pri Otovcu jih je sprejela 14-èlanska Godba GŠ NOV in POS.
Njen kapelnik Drago Lorbek je takoj ocenil sposobnost Hrastnièanov in hotel nemudoma
okrepiti svoj korpus z najboljšimi novinci. Toda Revirèani se niso dali razpustiti, èeš da so
prišli prostovoljno k partizanom kot godba in ne kot posamezniki, in da bodo zato ostali
skupaj. Nesoglasja so se kmalu zgladila in e èez nekaj dni se je hrastniška Godba zdru ila
z Godbo GŠ NOV in POS in zaèela vaditi. Nato je prišlo v Belo krajino še 12 godbenikov s
Primorske, v avgustu (1944) pa še nepopolna rudarska godba iz Zagorja ob Savi. Selo je
tako postalo vas partizanskih godbenikov. B. Adamiè in D. Lorbek sta nato 17. avgusta
(1944) kljub ugovarjanju Hrastnièanov, po nalogu Oddelka za agitacijo in propagando GŠ
NOV in POS, le reorganizirala godbo. Najprej sta ustanovila Godbo GŠ, ki so jo
sestavljali: prejšnja Lorbekova godba, del zagorske rudarske godbe in 7 Hrastnièanov.
Hrastniško godbo pa je okrepilo 10 Zagorjanov in Primorec Mirko Kraševec. To je bila
zdaj partizanska Godba VII. Korpusa, ki je štela 30 mo .15 Potem je bilo delo veliko la je.
Nastopali sta obe godbi, rudarsko, ki se je imenovala Godba VII. Korpusa, je vodil J.
Brun, Godbo GŠ NOV in POS pa B. Adamiè in Drago Lorbek. Slednji se je temeljito
spoznal na svoje delo in veliko pripomogel k razvoju glasbenikov in godbeniške literature.
Na dan 23. avgusta (1944) sta politkomisar Godbe GŠ NOV in POS – klarinetist Stanko
Kermelj in komandir godbe Alojz Gostiša podala pisno poroèilo šefu Glasbene sekcije B.
Adamièu o stanju v obeh godbah, kjer je navedeno, da je Godba GŠ imela 40 èlanov (in še
dodatno kapelnika, politkomisarja, ki je bil obenem tudi klarinetist in 7 spremljevalcev),
Godba VII. Korpusa pa 30 godbenikov (in še kapelnika, politkomisarja in 5
spremljevalcev).16 9. februarja leta 1945 so godbeniki VII. Korpusa v vaški dvorani v
Gradacu proslavili 96-obletnico smrti pesnika Franceta Prešerna. Nato je prišel v Gradac
tudi B. Adamiè. Brunov orkester mu je zaigral nekaj ubranih melodij. Priljubljeni
glasbenik je bil zelo zadovoljen. Od tam so 1. marca odšli v Èrnomelj, kjer so se skupaj z
14 Prim. Jo e Štok-Korotan, »Godba na bojišèu«, Borec, L. VIII/8, št. 11, nov. 1956, str. 434.
15 Prav tam, str. 438.
16 Prim. Jani Šalamon, »Jo e Brun - partizanski dirigent in skladatelj«, Ljubljana-Maribor, 2012, avtorjev
tipkopis.
41
