Page 43 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 43
nc Kri nar, GLASBA BOJANA ADAMIÈA V ÈASU DRUGE SVETOVNE VOJNE
stare ustvarjalne in poustvarjalne, zabavne in jazzovske vode. Postal je urednik in
pomoènik direktorja na takratnem Radiu Ljubljana. Povezal se je s Triglav filmom in zanj
napisal glasbo za prvi slovenski dokumentarni film Mladina gradi. Za njo je prejel zlato
medaljo na filmskem festivalu v Benetkah. Sledil je bogat opus filmske glasbe, ki šteje veè
kot 200 enot. Kljub Plesnemu in Zabavnemu orkestru Radia Ljubljana pa je bil po vojni
jazz v Beogradu in drugod po Jugoslaviji še vedno »svinjska glava«, kar pa se je èez nekaj
let prav po zaslugi B. Adamièa in njegovih vsestranskih prizadevanjih spremenilo v prid
jazza.
Delo
Poleg tega, da je bil B. Adamiè borec, partizan in da je v èasu med leti 1943–45
skomponiral tudi nekaj anga iranih del, je bil ves èas aktiven poustvarjalec, glasbenik
izvajalec. Najveèkrat ga najdemo kot solista (pianista in harmonikarja) na ROF.21 Kot
kapelnik Godbe GŠ NOV in POS na osvobojenem ozemlju Bele krajine (od 1944 do
osvoboditve leta 1945) se je po razpolo ljivih in dokumentiranih podatkih pojavil kar
štiriinštirideset krat;22 najdemo pa ga še kot kapelnika (raznih) komornih pihalnih
ansamblov (ad hoc).23 V okviru vseh (javnih) nastopov in sodelovanja v radijskih oddajah
ROF-a (od leta 1941–45 je bilo le-teh ugotovljenih med 460 in 570). Samo B. Adamiè je
opravil veè kot 60 takih nastopov in to samo v dobrem letu in pol svoje partizanšèine (od
septembra 1943 do maja 1945), dodati pa je treba še (neugotovljeno) število nastopov
pihalnih komornih ansamblov, ki sta jih v Èrnomlju vodila B. Adamiè in Marjan Kozina;
slabih 10% vseh ugotovljenih in evidentiranih nastopov je torej pripadlo samo Adamièu.24
Najveè Adamièeve partizanske glasbene poustvarjalne ali izvajalske dejavnosti je
zabele ene v zvezi z mitingi,25 kjer je imel Adamiè kar veèplastno vlogo, saj je nastopil
tudi kot zborovodja, harmonikar in celo (dramski) igralec.26
21 Prim. Franc Kri nar (1992), str. 141.
22 Prav tam.
23 Prav tam, str. 142.
24 Prav tam, str. 144–45.
25 Angl.: meeting: sestanek, shod; zbor, mno ièno zborovanje; fig. veselica (prim. Verbinc, Franc, Slovar
tujk, Ljubljana: Cankarjeva zalo ba, 1968, str. 458). Prvi skromni zaèetki le-teh segajo v romantièno dobo
prve partizanšèine: taborni ogenj in senca stoletnih dreves, zašèita bojnih patrol in partizanskih stra ,
komisar s komandirjem sredi svoje »dru inice« v veèernem razgovoru – to je okolje prve partizanske
pesmi, recitacije, soldaške burke, politiène in kulturne ure. Iz vsega tega so se rodili tudi prvi mno ièni
sestanki naših borcev s prebivalstvom – prvi mitingi. Potekali so po ustaljenem scenariju: govor, pesem,
(umetniška) beseda, beseda o dogodkih doma in na tujem, šale, harmonika in naposled nemara še ples.
Podobne prireditve so poimenovali tudi sestanek ali akademija, saj so se po vsebinski strani loèevale med
seboj kot: politiène, kulturno-prosvetne, recitacijske, zabavne idr. Za vse to pa je veljal bolj ali manj
ustaljeni vrstni red toèk: govor, recitacije oz. deklamacije, petje posameznikov (solistov) in zbora, ples,
šaljivi prizori in igre, enodejanke ali skeèi. V vseh teh toèkah pa je bilo bistveno idejno povezovanje med
enotami partizanske vojske s civilnim prebivalstvom na terenu, za širjenje idej osvobodilnega boja,
pridobivanje ljudi v pomoè partizanski vojski, širjenje politiène vzgoje, splošne izobrazbe pa tudi
prirejanje zabav in razvedrila. Tako razlièen znaèaj mitingov je zaposlil veliko ljudi in jih politièno in
kulturno razgibal ter aktiviral. Temu »vzorcu« dokaj pisanega sporeda mitinga pa je skoraj redno sledila
zabava kot zelo priljubljena oblika mno iènega shajanja. Mitingi so kar najmoèneje poudarjali svoj
agitacijski, propagandni in politièni namen. Raven teh nastopov se je polagoma dvigala, odvisna je bila od
števila in mo nosti izobra enih in razgledanih borcev ter prebivalstva (prim. Kri nar, Franc, Slovenska
glasba v NOB, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1992, str. 18–19.).
26 Prim. Bojan Adamiè, Dnevnik 1944 (30. 1. – 6. 6. 1944), str. 2–9 (orig. hrani Adamièeva hèerka Alenka
Adamiè).
43
stare ustvarjalne in poustvarjalne, zabavne in jazzovske vode. Postal je urednik in
pomoènik direktorja na takratnem Radiu Ljubljana. Povezal se je s Triglav filmom in zanj
napisal glasbo za prvi slovenski dokumentarni film Mladina gradi. Za njo je prejel zlato
medaljo na filmskem festivalu v Benetkah. Sledil je bogat opus filmske glasbe, ki šteje veè
kot 200 enot. Kljub Plesnemu in Zabavnemu orkestru Radia Ljubljana pa je bil po vojni
jazz v Beogradu in drugod po Jugoslaviji še vedno »svinjska glava«, kar pa se je èez nekaj
let prav po zaslugi B. Adamièa in njegovih vsestranskih prizadevanjih spremenilo v prid
jazza.
Delo
Poleg tega, da je bil B. Adamiè borec, partizan in da je v èasu med leti 1943–45
skomponiral tudi nekaj anga iranih del, je bil ves èas aktiven poustvarjalec, glasbenik
izvajalec. Najveèkrat ga najdemo kot solista (pianista in harmonikarja) na ROF.21 Kot
kapelnik Godbe GŠ NOV in POS na osvobojenem ozemlju Bele krajine (od 1944 do
osvoboditve leta 1945) se je po razpolo ljivih in dokumentiranih podatkih pojavil kar
štiriinštirideset krat;22 najdemo pa ga še kot kapelnika (raznih) komornih pihalnih
ansamblov (ad hoc).23 V okviru vseh (javnih) nastopov in sodelovanja v radijskih oddajah
ROF-a (od leta 1941–45 je bilo le-teh ugotovljenih med 460 in 570). Samo B. Adamiè je
opravil veè kot 60 takih nastopov in to samo v dobrem letu in pol svoje partizanšèine (od
septembra 1943 do maja 1945), dodati pa je treba še (neugotovljeno) število nastopov
pihalnih komornih ansamblov, ki sta jih v Èrnomlju vodila B. Adamiè in Marjan Kozina;
slabih 10% vseh ugotovljenih in evidentiranih nastopov je torej pripadlo samo Adamièu.24
Najveè Adamièeve partizanske glasbene poustvarjalne ali izvajalske dejavnosti je
zabele ene v zvezi z mitingi,25 kjer je imel Adamiè kar veèplastno vlogo, saj je nastopil
tudi kot zborovodja, harmonikar in celo (dramski) igralec.26
21 Prim. Franc Kri nar (1992), str. 141.
22 Prav tam.
23 Prav tam, str. 142.
24 Prav tam, str. 144–45.
25 Angl.: meeting: sestanek, shod; zbor, mno ièno zborovanje; fig. veselica (prim. Verbinc, Franc, Slovar
tujk, Ljubljana: Cankarjeva zalo ba, 1968, str. 458). Prvi skromni zaèetki le-teh segajo v romantièno dobo
prve partizanšèine: taborni ogenj in senca stoletnih dreves, zašèita bojnih patrol in partizanskih stra ,
komisar s komandirjem sredi svoje »dru inice« v veèernem razgovoru – to je okolje prve partizanske
pesmi, recitacije, soldaške burke, politiène in kulturne ure. Iz vsega tega so se rodili tudi prvi mno ièni
sestanki naših borcev s prebivalstvom – prvi mitingi. Potekali so po ustaljenem scenariju: govor, pesem,
(umetniška) beseda, beseda o dogodkih doma in na tujem, šale, harmonika in naposled nemara še ples.
Podobne prireditve so poimenovali tudi sestanek ali akademija, saj so se po vsebinski strani loèevale med
seboj kot: politiène, kulturno-prosvetne, recitacijske, zabavne idr. Za vse to pa je veljal bolj ali manj
ustaljeni vrstni red toèk: govor, recitacije oz. deklamacije, petje posameznikov (solistov) in zbora, ples,
šaljivi prizori in igre, enodejanke ali skeèi. V vseh teh toèkah pa je bilo bistveno idejno povezovanje med
enotami partizanske vojske s civilnim prebivalstvom na terenu, za širjenje idej osvobodilnega boja,
pridobivanje ljudi v pomoè partizanski vojski, širjenje politiène vzgoje, splošne izobrazbe pa tudi
prirejanje zabav in razvedrila. Tako razlièen znaèaj mitingov je zaposlil veliko ljudi in jih politièno in
kulturno razgibal ter aktiviral. Temu »vzorcu« dokaj pisanega sporeda mitinga pa je skoraj redno sledila
zabava kot zelo priljubljena oblika mno iènega shajanja. Mitingi so kar najmoèneje poudarjali svoj
agitacijski, propagandni in politièni namen. Raven teh nastopov se je polagoma dvigala, odvisna je bila od
števila in mo nosti izobra enih in razgledanih borcev ter prebivalstva (prim. Kri nar, Franc, Slovenska
glasba v NOB, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1992, str. 18–19.).
26 Prim. Bojan Adamiè, Dnevnik 1944 (30. 1. – 6. 6. 1944), str. 2–9 (orig. hrani Adamièeva hèerka Alenka
Adamiè).
43
