Page 44 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 44
AN ADAMIÈ (1912–1995)
Slika 1: iz Dnevnika B. Adamièa, 30. 1. – 6. 6. 1944; rkp., orig. hrani hèi Alenka Adamiè; nedelja,
20. 2. 1944 v Domu kulture v Èabru, str. 34–35; B. Adamiè je igral harmoniko in spremljal Anico
(Èepe), nastopil je zbor iz Èabra. Adamiè je igral solistièno harmoniko (ljudske in partizanske
pesmi), dirigiral mešanemu zboru in izvedel Hej brigade, Nabrusimo kose, Kosec koso brusi …
V èasu vojne so v èetah ustanavljali kulturniške skupine. Tista, v kateri je na zaèetku
partizanskega obdobja deloval Bojan, je imela pevski kvartet, dva harmonikarja – to sta
bila B. Adamiè in Vlado Golob – in recitatorja. Vlogo govornika je prevzel kar
politkomisar. Na eni od nedeljskih maš je Bojan igral celo orgle.27 Ko se je v zgodnjem
letu 1944 zaèela nemška ofenziva, so se razmere moèno spremenile. Sem in tja je skupina
še nastopala, vendar zelo poredko, saj je bil Adamiè proti koncu le-te ranjen. Ker se je
oèitno kar precej ukvarjal z mitingi, se njegov osebni dnevnik konèa celo »s sporedi za
nekaj mitingov oz. kako se organizira miting in kaj je potrebno pri tem«.28 Enemu od
sreèanj s kulturniškimi skupinami, ki so delovale na osvobojenem ozemlju, pa bi lahko
rekli, da je bilo za Adamièa »usodno«. Na neki prireditvi je spoznal mlado dekle Barbaro
(Èerniè), ki mu je bila takoj všeè in jo je povabil na kosilo v GŠ. Kasneje sta se poroèila.
Adamièeva »partizanska pesmica« Èe zapojemo veselo za mladinski ali otroški zbor je
nastala v l. 1944 v Èrnomlju na verze Franceta Kosmaèa. Tu je bilo še nekaj naslovov, ki
jih je kasneje uporabil v zabavni glasbi: Beli kurir, Pastirèek (za zbor in orkester), med
njimi pa tudi nekaj skladb za (manjše) komorne zasedbe. Ko je prišla »Adamièeva« Godba
GŠ NOV in POS (v maju) 1945 v Ljubljano in je kasneje postala divizijski orkester
Ljubljane (kasneje pa Vojaški orkester Ljubljana), se je veèina tega Adamièevega opusa
izgubila; razen Polke in (Partizanske) Uverture. Tako je bilo po Adamièevih besedah
izgubljenih 30–40 skladb, ki jih je napisal v èasu druge svetovne vojne.29
27 Prav tam, 27. 2. 1944 - nedelja, str. 43.
28 Prav tam (brez oznake strani).
29 Prim. Bojan Adamiè, »Sjeæanja na moj rad …«, n. d., str. 20.
44
Slika 1: iz Dnevnika B. Adamièa, 30. 1. – 6. 6. 1944; rkp., orig. hrani hèi Alenka Adamiè; nedelja,
20. 2. 1944 v Domu kulture v Èabru, str. 34–35; B. Adamiè je igral harmoniko in spremljal Anico
(Èepe), nastopil je zbor iz Èabra. Adamiè je igral solistièno harmoniko (ljudske in partizanske
pesmi), dirigiral mešanemu zboru in izvedel Hej brigade, Nabrusimo kose, Kosec koso brusi …
V èasu vojne so v èetah ustanavljali kulturniške skupine. Tista, v kateri je na zaèetku
partizanskega obdobja deloval Bojan, je imela pevski kvartet, dva harmonikarja – to sta
bila B. Adamiè in Vlado Golob – in recitatorja. Vlogo govornika je prevzel kar
politkomisar. Na eni od nedeljskih maš je Bojan igral celo orgle.27 Ko se je v zgodnjem
letu 1944 zaèela nemška ofenziva, so se razmere moèno spremenile. Sem in tja je skupina
še nastopala, vendar zelo poredko, saj je bil Adamiè proti koncu le-te ranjen. Ker se je
oèitno kar precej ukvarjal z mitingi, se njegov osebni dnevnik konèa celo »s sporedi za
nekaj mitingov oz. kako se organizira miting in kaj je potrebno pri tem«.28 Enemu od
sreèanj s kulturniškimi skupinami, ki so delovale na osvobojenem ozemlju, pa bi lahko
rekli, da je bilo za Adamièa »usodno«. Na neki prireditvi je spoznal mlado dekle Barbaro
(Èerniè), ki mu je bila takoj všeè in jo je povabil na kosilo v GŠ. Kasneje sta se poroèila.
Adamièeva »partizanska pesmica« Èe zapojemo veselo za mladinski ali otroški zbor je
nastala v l. 1944 v Èrnomlju na verze Franceta Kosmaèa. Tu je bilo še nekaj naslovov, ki
jih je kasneje uporabil v zabavni glasbi: Beli kurir, Pastirèek (za zbor in orkester), med
njimi pa tudi nekaj skladb za (manjše) komorne zasedbe. Ko je prišla »Adamièeva« Godba
GŠ NOV in POS (v maju) 1945 v Ljubljano in je kasneje postala divizijski orkester
Ljubljane (kasneje pa Vojaški orkester Ljubljana), se je veèina tega Adamièevega opusa
izgubila; razen Polke in (Partizanske) Uverture. Tako je bilo po Adamièevih besedah
izgubljenih 30–40 skladb, ki jih je napisal v èasu druge svetovne vojne.29
27 Prav tam, 27. 2. 1944 - nedelja, str. 43.
28 Prav tam (brez oznake strani).
29 Prim. Bojan Adamiè, »Sjeæanja na moj rad …«, n. d., str. 20.
44
