Page 40 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 40
AN ADAMIÈ (1912–1995)
preostali (godbeniki) pa medtem pojejo ritmizirano v sinkopah. Nad tem sta bila
navdušena tudi oba vrhovna poveljnika slovenske vojske: politkomisar Boris Kidriè in
komandant Franc Rozman - Stane. Prav ROF si brez Adamièa niso mogli predstavljati.
Povsod je bil uporaben, od tega, da je z igranjem klavirja mašil oziroma dopolnjeval
program radia, pa do ustvarjanja novih skladb. Zato je imel Bojan na ROF dve imeni, ki sta
zelo natanèno oznaèevali smer ali smeri njegovega delovanja: kadar je šlo za resnejše
partizanske speve ali za resnejše nastope, je nastopal kot Bojan Adamiè, kadar pa je šlo za
lahkotnejšo, »mešèansko«, nekdanjo ljubljansko-purgarsko glasbo v rahlo sentimentalni
obliki, je nastopal kot tovariš Janez Gregor. Veliko la je so ga pridobili za igranje
lahkotnejše ali ljudske pa tudi partizanske glasbe kot pa za klasiko oz. resno glasbo. B.
Adamiè se je dobesedno otepal kakršnihkoli zvez z resnim (glasbenim) repertoarjem, zato
so ga komaj preprièali, da je na klavirju spremljal violinista Karla Rupla in da se je
pripravil na tak koncert z veèjo strogostjo in zbranostjo kakor za desetine svojih, »lahkih«
koncertov. Tako se je Adamièevo delo v GŠ NOV in POS razdelilo na pet nekako
enakovrednih delov oz. aktivnosti: vodil je vojaško godbo, po organizacijski strani je
skrbel za partizansko glasbo (v celoti), tudi za Invalidski pevski zbor, bil je improvizator
ROF in ne nazadnje skladatelj; pa še kaj bi se našlo.
V l. 1944 so prièeli na (prvem) slovenskem osvobojenem ozemlju Bele krajine (in
drugod) ustanavljati tudi prve vojaške (partizanske) godbe (= pihalne orkestre). V zaèetku
marca (1944) so bile poslane vsem partizanskim borbenim enotam depeše - informacija in
hkrati (po)vabila morebitnim glasbenikom-instrumentalistom. Prvi godbeniki so prišli po
tej nalogi v GŠ NOV in POS e koncem istega meseca (marec 1944). Godba je bila
ustanovljena 17. aprila, prvikrat pa je bila uradno priznana 18. junija. GŠ NOV in POS je
18. avgusta 1944 ukazal ustanoviti Vojaški godbi GŠ NOV in POS in VII. korpusa.12
Godba GŠ NOV in POS je bila spoèetka majhna. V njej je bilo komaj deset, enajst (najveè
14) ljudi, vendar so zaèeli vaditi takoj, ko so se zbrali. Komandir orkestra je postal Alojz
Gostiša, njegov politkomisar pa je bil klarinetist Stane Kermelj. Glavna Adamièeva
dol nost je po ustanovitvi godbe ostalo tiskanje notnega materiala, delo z orkestrom,
organiziranje teèajev za zborovodje in nadzor nad (vsemi) glasbenimi aktivnostmi, seveda
ob dirigiranju, nastopih z orkestrom, igranju klavirja, spremljavi pevcev – in ne nazadnje,
kot primarno: komponiranje!13 Za prvi nastop godbe bi lahko rekli, da je bil nenavaden,
saj je poleg pevskih toèk najprej na njem nastopil samo eden od
glasbenikov-instrumentalistov - basist, o èemer obstaja naslednji zapis: »[…] Poveljnik
F. Rozman Stane je ukazal, da moramo nastopiti v Dragatušu, kjer so bile nastanjene tuje
misije in ves glavni štab. Za glavno toèko drugega dela sporeda je bil napovedan nastop
Godbe GŠ NOV in POS. Napovedal sem, kakšno vlogo so nam dali na tem nastopu, a ker
smo partizani vedno (i)novatorji, bo tudi ta program nekaj posebnega: kmalu se je na
odru pojavil (prvi) èlan orkestra. Okrog vratu je imel pompardon (bas), obrit e dolgo ni
bil, nosil pa je temna oèala. V basu je imel italijansko karabinko, bajonet pa je štrlel ven.
Povedal je, da se je javil na razpis za èlanstvo v Godbi. Nato se je sklonil in obrnil
inštrument tako, da je padla karabinka iz njega in se je bajonet zapièil v zemljo. Potem se
je usedel, a stol je imel le tri noge, zato se je godbenik ves èas lovil z ene strani na drugo. In
12 Prim. Odredbo št. 366 z dne 18. 8. 1944 GŠ NOV in POS (v arhivu MNZS) in op. 100 v F. Kri nar
(1988/89), str. 457.
13 Prim. Adamiè, Bojan, »Sjeæanja na moj rad …«, n. d., str. 20.
40
preostali (godbeniki) pa medtem pojejo ritmizirano v sinkopah. Nad tem sta bila
navdušena tudi oba vrhovna poveljnika slovenske vojske: politkomisar Boris Kidriè in
komandant Franc Rozman - Stane. Prav ROF si brez Adamièa niso mogli predstavljati.
Povsod je bil uporaben, od tega, da je z igranjem klavirja mašil oziroma dopolnjeval
program radia, pa do ustvarjanja novih skladb. Zato je imel Bojan na ROF dve imeni, ki sta
zelo natanèno oznaèevali smer ali smeri njegovega delovanja: kadar je šlo za resnejše
partizanske speve ali za resnejše nastope, je nastopal kot Bojan Adamiè, kadar pa je šlo za
lahkotnejšo, »mešèansko«, nekdanjo ljubljansko-purgarsko glasbo v rahlo sentimentalni
obliki, je nastopal kot tovariš Janez Gregor. Veliko la je so ga pridobili za igranje
lahkotnejše ali ljudske pa tudi partizanske glasbe kot pa za klasiko oz. resno glasbo. B.
Adamiè se je dobesedno otepal kakršnihkoli zvez z resnim (glasbenim) repertoarjem, zato
so ga komaj preprièali, da je na klavirju spremljal violinista Karla Rupla in da se je
pripravil na tak koncert z veèjo strogostjo in zbranostjo kakor za desetine svojih, »lahkih«
koncertov. Tako se je Adamièevo delo v GŠ NOV in POS razdelilo na pet nekako
enakovrednih delov oz. aktivnosti: vodil je vojaško godbo, po organizacijski strani je
skrbel za partizansko glasbo (v celoti), tudi za Invalidski pevski zbor, bil je improvizator
ROF in ne nazadnje skladatelj; pa še kaj bi se našlo.
V l. 1944 so prièeli na (prvem) slovenskem osvobojenem ozemlju Bele krajine (in
drugod) ustanavljati tudi prve vojaške (partizanske) godbe (= pihalne orkestre). V zaèetku
marca (1944) so bile poslane vsem partizanskim borbenim enotam depeše - informacija in
hkrati (po)vabila morebitnim glasbenikom-instrumentalistom. Prvi godbeniki so prišli po
tej nalogi v GŠ NOV in POS e koncem istega meseca (marec 1944). Godba je bila
ustanovljena 17. aprila, prvikrat pa je bila uradno priznana 18. junija. GŠ NOV in POS je
18. avgusta 1944 ukazal ustanoviti Vojaški godbi GŠ NOV in POS in VII. korpusa.12
Godba GŠ NOV in POS je bila spoèetka majhna. V njej je bilo komaj deset, enajst (najveè
14) ljudi, vendar so zaèeli vaditi takoj, ko so se zbrali. Komandir orkestra je postal Alojz
Gostiša, njegov politkomisar pa je bil klarinetist Stane Kermelj. Glavna Adamièeva
dol nost je po ustanovitvi godbe ostalo tiskanje notnega materiala, delo z orkestrom,
organiziranje teèajev za zborovodje in nadzor nad (vsemi) glasbenimi aktivnostmi, seveda
ob dirigiranju, nastopih z orkestrom, igranju klavirja, spremljavi pevcev – in ne nazadnje,
kot primarno: komponiranje!13 Za prvi nastop godbe bi lahko rekli, da je bil nenavaden,
saj je poleg pevskih toèk najprej na njem nastopil samo eden od
glasbenikov-instrumentalistov - basist, o èemer obstaja naslednji zapis: »[…] Poveljnik
F. Rozman Stane je ukazal, da moramo nastopiti v Dragatušu, kjer so bile nastanjene tuje
misije in ves glavni štab. Za glavno toèko drugega dela sporeda je bil napovedan nastop
Godbe GŠ NOV in POS. Napovedal sem, kakšno vlogo so nam dali na tem nastopu, a ker
smo partizani vedno (i)novatorji, bo tudi ta program nekaj posebnega: kmalu se je na
odru pojavil (prvi) èlan orkestra. Okrog vratu je imel pompardon (bas), obrit e dolgo ni
bil, nosil pa je temna oèala. V basu je imel italijansko karabinko, bajonet pa je štrlel ven.
Povedal je, da se je javil na razpis za èlanstvo v Godbi. Nato se je sklonil in obrnil
inštrument tako, da je padla karabinka iz njega in se je bajonet zapièil v zemljo. Potem se
je usedel, a stol je imel le tri noge, zato se je godbenik ves èas lovil z ene strani na drugo. In
12 Prim. Odredbo št. 366 z dne 18. 8. 1944 GŠ NOV in POS (v arhivu MNZS) in op. 100 v F. Kri nar
(1988/89), str. 457.
13 Prim. Adamiè, Bojan, »Sjeæanja na moj rad …«, n. d., str. 20.
40
