Page 42 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 42
AN ADAMIÈ (1912–1995)
Godbo GŠ pripravljali na monstre, tj. velikanski, tudi »pošasten« koncert. D. Lorbek je
dirigiral Godbi korpusa, J. Brun pa Godbi GŠ, da bi se obe godbi privadili obema
dirigentoma. Orkester je štel 70 mo . V nedeljo, 4. marca (1945) zjutraj, so godbeniki
igrali po mestu budnico, zveèer pa sta obe godbi priredili e omenjeni monstre koncert na
glavnem trgu v Èrnomlju. Po 5-dnevnem gostovanju v korpusnih enotah, sta se obe Godbi
sešli v Èrnomlju, kjer sta igrali za razvedrilo. Na skupnem nedeljskem koncertu pa sta spet
dirigirala Brun in Lorbek. Vsem je še posebej odleglo, ko je prišla tudi v Belo krajino vest,
da se IV. armada bli a Sloveniji. Tako jim je 30. aprila (1945) de urni Korpusa sporoèil:
»Naprej, proti Ljubljani!« Brunovi vojaki so bili takoj nared in odrinili so èez Tanèo goro
in Predgrad po dolini Kolpe. Spotoma so si razpolo enju in veselim vestem dajali duška z
glasbo. Godbeniki so se objemali in vzklikali, peli partizanske pesmi, igrali in vriskali.
»Naprej, v Ljubljano!« je zaklical kapelnik Brun, zbral godbenike in v zboru so
odkorakali proti Ljubljani. Vmes so obrnili kamion in si s tem skrajšali sicer dolgo pot. Na
Rakovniku pri Ljubljani so poskakali z njega in igraje borbene partizanske pesmi
odkorakali v mesto. Mno ica ljudstva jih je obsula s cvetjem, dekleta pa so jim pripenjala
rdeèe nageljne. Na cestah in ulicah, koder je godba korakala in igrala, je bilo ivo kot na
mravljišèu. Za in pred njimi so se valile navdušene mno ice.17 Iz repertoarja ene in druge
godbe lahko razberemo, da sta od Adamièevih del za pihalni orkester igrali le njegovo
priredbo koraènice Milana Apiha Bileæanka.18
Ko se je bli al konec vojne, so se zaèeli med partizani v izvirni glasbeni produkciji
pojavljati recidivi na malomešèansko »lahko glasbo«. Jo e Javoršek je o tovrstni glasbi B.
Adamièa, nastajajoèi e na osvobojenem ozemlju, ki jo je predvajal ROF, zapisal: »[…]
Njegova glasben smer bi v partizanih pred letom 1943 nikakor ne prišla v poštev, zakaj
pred italijansko kapitulacijo je bila partizanska umetnost popolnoma asketska, njen
asketizem pa se je razblinjal, kolikor bli e so prihajali dnevi svobode. In tako je
Adamièeva glasba postala v resnici nekakšen znanilec svobode, hkrati pa se je v njegovem
muzikalnem svetu kazal nekdanji malomešèanski svet, ki se je pogumno in spretno prebijal
na dan, da bi v novi obliki zasedel Slovenijo […].«19 Vseskozi do konca vojne pa je B.
Adamiè še veliko koncertiral kot pianist!
Iz 2. svetovne vojne je izšel kot oficir s èinom kapetana in z medaljo za hrabrost. Po
vojni je bilo v Trstu (mednarodno) tekmovanje godb, pihalnih orkestrov. Igrali,
koncertirali oz. tekmovali so Amerièani, Angle i, Francozi, Italijani in Slovenci; seveda
naši z najslabšimi instrumenti. Z igranjem ene izmed Adamièevih skladb - evegreenom (s
petjem; alla Tratata - zdaj igra naša muzika) pa so zmagali! Kmalu po vojni je B. Adamiè
26. 6. 1946 nastopil kot dirigent Orkestra Radia Ljubljana na njihovem koncertu s
slušatelji in uèenci ob sklepu študijskega leta 1945/46 na novo preimenovane ljubljanske
Akademije za glasbo.20 Iz »njegove« medvojne Godbe GŠ NOV in POS sta se po vojni po
številnih spremembah neposredno razvila Vojaški orkester Ljubljana (do 22. 10. 1992) in
Plesni orkester Radia Ljubljana (PORL), danes Big band RTV Slovenija.
Adamiè je bil po osvoboditvi Trsta najprej razporejen v delo tamkajšnje radijske
postaje, od koder se je potem zelo kmalu vrnil v Ljubljano in se vedno bolj vraèal v svoje
17 Prim. Jo e Štok-Korotan, n. d., str. 498.
18 Prav tam.
19 Prim. Jo e Javoršek, Radio osvobodilna fronta, Ljubljana: Knji nica OF, 6, 1979, str. 252 in Miklav
Komel, Kako misliti partizansko umetnost. Ljubljana: Zalo ba cf., 2009. str. 472.
20 Prim. gradivo - sporede - koncertne liste v mapi B. Adamiè v Glasbeni zbirki NUK.
42
Godbo GŠ pripravljali na monstre, tj. velikanski, tudi »pošasten« koncert. D. Lorbek je
dirigiral Godbi korpusa, J. Brun pa Godbi GŠ, da bi se obe godbi privadili obema
dirigentoma. Orkester je štel 70 mo . V nedeljo, 4. marca (1945) zjutraj, so godbeniki
igrali po mestu budnico, zveèer pa sta obe godbi priredili e omenjeni monstre koncert na
glavnem trgu v Èrnomlju. Po 5-dnevnem gostovanju v korpusnih enotah, sta se obe Godbi
sešli v Èrnomlju, kjer sta igrali za razvedrilo. Na skupnem nedeljskem koncertu pa sta spet
dirigirala Brun in Lorbek. Vsem je še posebej odleglo, ko je prišla tudi v Belo krajino vest,
da se IV. armada bli a Sloveniji. Tako jim je 30. aprila (1945) de urni Korpusa sporoèil:
»Naprej, proti Ljubljani!« Brunovi vojaki so bili takoj nared in odrinili so èez Tanèo goro
in Predgrad po dolini Kolpe. Spotoma so si razpolo enju in veselim vestem dajali duška z
glasbo. Godbeniki so se objemali in vzklikali, peli partizanske pesmi, igrali in vriskali.
»Naprej, v Ljubljano!« je zaklical kapelnik Brun, zbral godbenike in v zboru so
odkorakali proti Ljubljani. Vmes so obrnili kamion in si s tem skrajšali sicer dolgo pot. Na
Rakovniku pri Ljubljani so poskakali z njega in igraje borbene partizanske pesmi
odkorakali v mesto. Mno ica ljudstva jih je obsula s cvetjem, dekleta pa so jim pripenjala
rdeèe nageljne. Na cestah in ulicah, koder je godba korakala in igrala, je bilo ivo kot na
mravljišèu. Za in pred njimi so se valile navdušene mno ice.17 Iz repertoarja ene in druge
godbe lahko razberemo, da sta od Adamièevih del za pihalni orkester igrali le njegovo
priredbo koraènice Milana Apiha Bileæanka.18
Ko se je bli al konec vojne, so se zaèeli med partizani v izvirni glasbeni produkciji
pojavljati recidivi na malomešèansko »lahko glasbo«. Jo e Javoršek je o tovrstni glasbi B.
Adamièa, nastajajoèi e na osvobojenem ozemlju, ki jo je predvajal ROF, zapisal: »[…]
Njegova glasben smer bi v partizanih pred letom 1943 nikakor ne prišla v poštev, zakaj
pred italijansko kapitulacijo je bila partizanska umetnost popolnoma asketska, njen
asketizem pa se je razblinjal, kolikor bli e so prihajali dnevi svobode. In tako je
Adamièeva glasba postala v resnici nekakšen znanilec svobode, hkrati pa se je v njegovem
muzikalnem svetu kazal nekdanji malomešèanski svet, ki se je pogumno in spretno prebijal
na dan, da bi v novi obliki zasedel Slovenijo […].«19 Vseskozi do konca vojne pa je B.
Adamiè še veliko koncertiral kot pianist!
Iz 2. svetovne vojne je izšel kot oficir s èinom kapetana in z medaljo za hrabrost. Po
vojni je bilo v Trstu (mednarodno) tekmovanje godb, pihalnih orkestrov. Igrali,
koncertirali oz. tekmovali so Amerièani, Angle i, Francozi, Italijani in Slovenci; seveda
naši z najslabšimi instrumenti. Z igranjem ene izmed Adamièevih skladb - evegreenom (s
petjem; alla Tratata - zdaj igra naša muzika) pa so zmagali! Kmalu po vojni je B. Adamiè
26. 6. 1946 nastopil kot dirigent Orkestra Radia Ljubljana na njihovem koncertu s
slušatelji in uèenci ob sklepu študijskega leta 1945/46 na novo preimenovane ljubljanske
Akademije za glasbo.20 Iz »njegove« medvojne Godbe GŠ NOV in POS sta se po vojni po
številnih spremembah neposredno razvila Vojaški orkester Ljubljana (do 22. 10. 1992) in
Plesni orkester Radia Ljubljana (PORL), danes Big band RTV Slovenija.
Adamiè je bil po osvoboditvi Trsta najprej razporejen v delo tamkajšnje radijske
postaje, od koder se je potem zelo kmalu vrnil v Ljubljano in se vedno bolj vraèal v svoje
17 Prim. Jo e Štok-Korotan, n. d., str. 498.
18 Prav tam.
19 Prim. Jo e Javoršek, Radio osvobodilna fronta, Ljubljana: Knji nica OF, 6, 1979, str. 252 in Miklav
Komel, Kako misliti partizansko umetnost. Ljubljana: Zalo ba cf., 2009. str. 472.
20 Prim. gradivo - sporede - koncertne liste v mapi B. Adamiè v Glasbeni zbirki NUK.
42
