Page 149 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 149
ja Reichenberg, BOJAN ADAMIÈ IN FILMSKA GLASBA
ZAKLJUÈEK
Bojan Adamiè je postavil odliène glasbene standarde v pojmovanje filmske glasbe, ki je
napolnjevala slovenske in mnoge druge filme v èasu njegovega komponiranja. S svojim
skorajda neproblematiènim glasbenim šarmom in izrednim obèutkom za melodiènost je
znal prisluhniti filmski podobi na naèin, kakor je to razumeti v najbolj opevanih filmih
pretekle in polpretekle zgodovine. Njegova filmska glasba je hkrati sogovornica filmskih
prigod, hkrati s tem pa poudarja svojo avtonomnost in koncertnost. Kar nekaj delov
filmskih partitur je samostojnih in zaokro enih glasbenih kompozicij in prav je, da se na
njih tako tudi gleda. Tisto, kar elijo nekateri filmski »kritiki« pripisati glasbeni
spremljavi, je pri Adamièu pravzaprav nemogoèe definirati – njegova filmsko-glasbena
govorica se giblje med filmom in glasbo po robu, na katerem je mo no opazovati
pravzaprav oboje: film kot umetnost slikovnega sporoèila in glasbo kot umetnost slušnega
polja. Èe na tem mestu povzamemo Beethovnovo misel, da je glasba višje razodetje kot
vsa modrost in filozofija ali Wagnerjevo izjavo, da bo glasba vedno ostala najvišja
odrešujoèa umetnost, saj le ona dokonèno uresnièuje to, kar ostale umetnosti samo
nakazujejo: s svojo èisto, resno naravo preobrazi in preèisti vse, èesar se dotakne, potem
moramo postaviti Adamièeve filmske partiture med tiste, ki dajejo glasbeni umetnosti
peèat (z)mo nosti filmskega mišljenja. A tega slovenski »filmski« kritiki ne morejo ujeti v
svojih lajnah o pomembnosti slikovne naracije.
LITERATURA
Benveniste, Emile. Problemes de linguistique générale. Pariz: Gallimard 1966.
Derrida, Jacques: »Before the Law«, Acts of Literature. New York: Routledge 1992.
Janet, Pierre: L’Evolution de la mémoire et la notion du temps. Paris: Editions A.
Chahine 1928.
Ksenofan: »Umetnost lova«, V, 5–6. v: Xenophon Atheniensis: Anabasis: pohod v
notranjost. Kirova vzgoja. Ljubljana: Mladinska knjiga 1963.
Merleau-Ponty, Maurice: Fenomenologija zaznave. Ljubljana: Študentska zalo ba,
2006.
Moènik, Rastko: Julija Primic v slovenski knji evni vedi. Ljubljana: Sophia 2006.
Morelli, Giovanni: Kunstkritische Studien über italienische Malerei, Die Galerien zu
München und Dresden. Leipzig: F. A. Brockhaus 1891, digit. Michigan: University
of Michigan 2009.
Platon: Dr ava. Ljubljana: DZS 1976, knjiga III, 401d-e.
Platon: Zakoni. Maribor: Zalo ba Obzorja 1982, knjiga II., 655d.
Rotar, Braco: Govoreèe figure. Ljubljana: Analecta 1981.
ELEKTRONSKI VIRI
http://www.bojan-adamic.si
http://www.film-center.si/index.php
http://www.imdb.com
149
ZAKLJUÈEK
Bojan Adamiè je postavil odliène glasbene standarde v pojmovanje filmske glasbe, ki je
napolnjevala slovenske in mnoge druge filme v èasu njegovega komponiranja. S svojim
skorajda neproblematiènim glasbenim šarmom in izrednim obèutkom za melodiènost je
znal prisluhniti filmski podobi na naèin, kakor je to razumeti v najbolj opevanih filmih
pretekle in polpretekle zgodovine. Njegova filmska glasba je hkrati sogovornica filmskih
prigod, hkrati s tem pa poudarja svojo avtonomnost in koncertnost. Kar nekaj delov
filmskih partitur je samostojnih in zaokro enih glasbenih kompozicij in prav je, da se na
njih tako tudi gleda. Tisto, kar elijo nekateri filmski »kritiki« pripisati glasbeni
spremljavi, je pri Adamièu pravzaprav nemogoèe definirati – njegova filmsko-glasbena
govorica se giblje med filmom in glasbo po robu, na katerem je mo no opazovati
pravzaprav oboje: film kot umetnost slikovnega sporoèila in glasbo kot umetnost slušnega
polja. Èe na tem mestu povzamemo Beethovnovo misel, da je glasba višje razodetje kot
vsa modrost in filozofija ali Wagnerjevo izjavo, da bo glasba vedno ostala najvišja
odrešujoèa umetnost, saj le ona dokonèno uresnièuje to, kar ostale umetnosti samo
nakazujejo: s svojo èisto, resno naravo preobrazi in preèisti vse, èesar se dotakne, potem
moramo postaviti Adamièeve filmske partiture med tiste, ki dajejo glasbeni umetnosti
peèat (z)mo nosti filmskega mišljenja. A tega slovenski »filmski« kritiki ne morejo ujeti v
svojih lajnah o pomembnosti slikovne naracije.
LITERATURA
Benveniste, Emile. Problemes de linguistique générale. Pariz: Gallimard 1966.
Derrida, Jacques: »Before the Law«, Acts of Literature. New York: Routledge 1992.
Janet, Pierre: L’Evolution de la mémoire et la notion du temps. Paris: Editions A.
Chahine 1928.
Ksenofan: »Umetnost lova«, V, 5–6. v: Xenophon Atheniensis: Anabasis: pohod v
notranjost. Kirova vzgoja. Ljubljana: Mladinska knjiga 1963.
Merleau-Ponty, Maurice: Fenomenologija zaznave. Ljubljana: Študentska zalo ba,
2006.
Moènik, Rastko: Julija Primic v slovenski knji evni vedi. Ljubljana: Sophia 2006.
Morelli, Giovanni: Kunstkritische Studien über italienische Malerei, Die Galerien zu
München und Dresden. Leipzig: F. A. Brockhaus 1891, digit. Michigan: University
of Michigan 2009.
Platon: Dr ava. Ljubljana: DZS 1976, knjiga III, 401d-e.
Platon: Zakoni. Maribor: Zalo ba Obzorja 1982, knjiga II., 655d.
Rotar, Braco: Govoreèe figure. Ljubljana: Analecta 1981.
ELEKTRONSKI VIRI
http://www.bojan-adamic.si
http://www.film-center.si/index.php
http://www.imdb.com
149
