Page 154 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 154
AN ADAMIÈ (1912–1995)
vi ga, s katero je pevka potrdila svoj stranski talent – vi ganje. Prav ta pesmica je dolgo
ostala na njenem repertoarju; ko je v šestdesetih, sedemdesetih, osemdesetih in
devetdesetih letih, vedno bolj redko, iz Zagreba prihajala na gostovanja v njej tako ljubo
Slovenijo, je bila na programu obvezno tudi Adamièeva vi ga, v spomin na njenega
velikega uèitelja in prijatelja.
Slika 2: Bojan Adamiè in Beti Jurkoviè, njegova uèenka, pevka, prijateljica, ki je sodelovala z
njim od svojih zaèetkov pa vse do festivalov Melodije Istre in Kvarnerja v osemdesetih letih
prejšnjega stoletja (Foto: iz albuma Beti Jurkoviè).
Marjana Der aj, prva dama slovenske zabavne glasbe, je bila ena najboljših Adamièevih
uèenk, ki je tudi po njegovi zaslugi dosegala velike uspehe. Sama je povedala, kako jo je
veliki Mojster uèil ne le pevskega izvajanja, ampak tudi obnašanja na odru, priklanjanja,
sodelovanja in »koketiranja« z obèinstvom, kar je za pevski nastop prav tako pomembno
kot dobra glasovna interpretacija. Adamiè je bil njen dirigent e na prvih dveh festivalih v
Opatiji (1958, 1959) pa tudi kasneje; predvsem pa ji je pogosto zaupal svoje popevke na
nateèajih za popevko Evrovizije. Leta 1964 je le malo manjkalo, da bi s pesmico Zlati
april zastopala Jugoslavijo v Kopenhagnu, a je tja odšel Sabahudin Kurt iz Sarajeva.
Znova sta poskusila naslednje leto, 1965; skladba To je moj zlati sin, spet na besedilo
Franeta Milèinskega Je ka, je postala in ostala ena velikih Marjaninih uspešnic. Nato sta
poskusila še dvakrat.
154
vi ga, s katero je pevka potrdila svoj stranski talent – vi ganje. Prav ta pesmica je dolgo
ostala na njenem repertoarju; ko je v šestdesetih, sedemdesetih, osemdesetih in
devetdesetih letih, vedno bolj redko, iz Zagreba prihajala na gostovanja v njej tako ljubo
Slovenijo, je bila na programu obvezno tudi Adamièeva vi ga, v spomin na njenega
velikega uèitelja in prijatelja.
Slika 2: Bojan Adamiè in Beti Jurkoviè, njegova uèenka, pevka, prijateljica, ki je sodelovala z
njim od svojih zaèetkov pa vse do festivalov Melodije Istre in Kvarnerja v osemdesetih letih
prejšnjega stoletja (Foto: iz albuma Beti Jurkoviè).
Marjana Der aj, prva dama slovenske zabavne glasbe, je bila ena najboljših Adamièevih
uèenk, ki je tudi po njegovi zaslugi dosegala velike uspehe. Sama je povedala, kako jo je
veliki Mojster uèil ne le pevskega izvajanja, ampak tudi obnašanja na odru, priklanjanja,
sodelovanja in »koketiranja« z obèinstvom, kar je za pevski nastop prav tako pomembno
kot dobra glasovna interpretacija. Adamiè je bil njen dirigent e na prvih dveh festivalih v
Opatiji (1958, 1959) pa tudi kasneje; predvsem pa ji je pogosto zaupal svoje popevke na
nateèajih za popevko Evrovizije. Leta 1964 je le malo manjkalo, da bi s pesmico Zlati
april zastopala Jugoslavijo v Kopenhagnu, a je tja odšel Sabahudin Kurt iz Sarajeva.
Znova sta poskusila naslednje leto, 1965; skladba To je moj zlati sin, spet na besedilo
Franeta Milèinskega Je ka, je postala in ostala ena velikih Marjaninih uspešnic. Nato sta
poskusila še dvakrat.
154
