Page 147 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 147
ja Reichenberg, BOJAN ADAMIÈ IN FILMSKA GLASBA
besed ali pa so popolnoma nepotrebne. Poslušajmo natanèno sam zaèetek filma, naslovno
pesem – temna, preteèa, usodna in izteèe se v glasbo koèije, ki pelje v Zapolje. In ni sluèaj,
da je prvi partiturni nastavek za tem posveèen podobi enske/dekleta, ki poseda na zidu.
Adamiè ji nameni obratne tone, kakor uvodnemu songu. Ta kontrapunktièni, skoraj
dur-mol element, zaokro a praktièno to partituro v celoti. Trikotniško dogajanje med
mladim uèiteljem, ensko in oblastjo Adamiè vedno podèrtava z glasbenimi pripombami,
vèasih krajšimi, vèasih daljšimi. Vendar vedno umestnimi. Filmska glasba Idealista
postane s tem nekakšna zaveznica v svetu nevidnih sil, s katerimi je imel èlovek v svoji
zgodovini vedno dobre odnose. Sprašujemo se lahko, zakaj bi se zdaj, v svetu norega
kapitalistiènega vrve a, to spremenilo. Pravzaprav ni razloga, da bi se – in se prav zaradi
tega tudi ne bo. Še vedno je mogoèe namreè sanjati, upadi, idealizirati. Vendar imajo tudi
sanje dve plati – samo vedeti moramo, na kateri strani smo v tem trenutku. Dobro je, da
vemo. Ni pa nujno.
ÈETRTO DESETLETJE (1981–1995)
Te ko bi rekli, katero obdobje je bilo za Bojana Adamièa bolj izrazito. Vsekakor pa se
njegove filmske partiture s èasom ogibajo popularnim tonom in postajajo zrelejše,
moènejše in hkrati s tem tudi prepoznavnejše. To desetletje je prièel z glasbo za TV film
Manj strašna noè (1981, re ija Andrej Stojan – literarno predlogo Aleksandra Gala je za
film predelal Dimitrij Rupel, v glavni vlogi pa je nastopil Janez Vrhovec). Sledi glasba za
film Boj na po iralniku (1982, re ija Janez Drozg – v glavnih vlogah Bert Sotlar, Jerca
Mrzel in Polde Bibiè). Obdobje najbolj zaznamuje film Butnskala (1985, re ija Franci
Slak – v glavnih vlogah Emil Filipèiè, Marko Derganc-Dergi, Janez Hoèevar - Rifle, Mila
Kaèiè in Majolka Šuklje). Ta film je devetdeset minutna izjemna parodija in satira na
prepoznavne dru beno-politiène trenutke tedanjega (in sedanjega) èasa, tako da lahko
temu filmu in izredno domiselni partituri pripišemo kar »vseèasnost« in odlièno
komedijantstvo. Adamiè je bil mojster humorne glasbene plati, kar je pravzaprav izredno
redko. Omeniti moramo še filmsko partituro za zgodovinsko dramo Christophoros (1985,
re ija Andrej Mlakar, v glavnih vlogah Zvone Agre , Urška Mlakar in Milena Zupanèiè) –
film, ki sloni na naravnih, ivljenjskih, politiènih in ideoloških nasprotjih.
V tem èasu je nastala tudi pomembna glasba za film Kavarna Astoria (1989, re ija
Jo e Pogaènik, v glavnih vlogah Janez Hoèevar - Rifle, Lidija Kozloviè in Branko
Šturbej) ter Adamièeva zadnja partitura: 23-minutni kratki dokumentarni film z naslovom
Neme podobe slovenskega filma (1995, re ija Damjan Kozole). Ta film je pravzaprav
arhivsko-dokumentarno gradivo, ki se priène skorajda na toèki niè – torej tam, kjer je
zibelka slovenske kinematografije – v Ljutomeru davnega leta 1905. Film je nekakšen
hommage ob 90-letnici nastanke teh prvih podob, sicer pa gre za preglednik kljuènih
filmskih fragmentov iz obdobja slovenskega nemega filma vse do leta 1938. Scenarist
tega filmskega projekta je bil Silvan Furlan.
147
besed ali pa so popolnoma nepotrebne. Poslušajmo natanèno sam zaèetek filma, naslovno
pesem – temna, preteèa, usodna in izteèe se v glasbo koèije, ki pelje v Zapolje. In ni sluèaj,
da je prvi partiturni nastavek za tem posveèen podobi enske/dekleta, ki poseda na zidu.
Adamiè ji nameni obratne tone, kakor uvodnemu songu. Ta kontrapunktièni, skoraj
dur-mol element, zaokro a praktièno to partituro v celoti. Trikotniško dogajanje med
mladim uèiteljem, ensko in oblastjo Adamiè vedno podèrtava z glasbenimi pripombami,
vèasih krajšimi, vèasih daljšimi. Vendar vedno umestnimi. Filmska glasba Idealista
postane s tem nekakšna zaveznica v svetu nevidnih sil, s katerimi je imel èlovek v svoji
zgodovini vedno dobre odnose. Sprašujemo se lahko, zakaj bi se zdaj, v svetu norega
kapitalistiènega vrve a, to spremenilo. Pravzaprav ni razloga, da bi se – in se prav zaradi
tega tudi ne bo. Še vedno je mogoèe namreè sanjati, upadi, idealizirati. Vendar imajo tudi
sanje dve plati – samo vedeti moramo, na kateri strani smo v tem trenutku. Dobro je, da
vemo. Ni pa nujno.
ÈETRTO DESETLETJE (1981–1995)
Te ko bi rekli, katero obdobje je bilo za Bojana Adamièa bolj izrazito. Vsekakor pa se
njegove filmske partiture s èasom ogibajo popularnim tonom in postajajo zrelejše,
moènejše in hkrati s tem tudi prepoznavnejše. To desetletje je prièel z glasbo za TV film
Manj strašna noè (1981, re ija Andrej Stojan – literarno predlogo Aleksandra Gala je za
film predelal Dimitrij Rupel, v glavni vlogi pa je nastopil Janez Vrhovec). Sledi glasba za
film Boj na po iralniku (1982, re ija Janez Drozg – v glavnih vlogah Bert Sotlar, Jerca
Mrzel in Polde Bibiè). Obdobje najbolj zaznamuje film Butnskala (1985, re ija Franci
Slak – v glavnih vlogah Emil Filipèiè, Marko Derganc-Dergi, Janez Hoèevar - Rifle, Mila
Kaèiè in Majolka Šuklje). Ta film je devetdeset minutna izjemna parodija in satira na
prepoznavne dru beno-politiène trenutke tedanjega (in sedanjega) èasa, tako da lahko
temu filmu in izredno domiselni partituri pripišemo kar »vseèasnost« in odlièno
komedijantstvo. Adamiè je bil mojster humorne glasbene plati, kar je pravzaprav izredno
redko. Omeniti moramo še filmsko partituro za zgodovinsko dramo Christophoros (1985,
re ija Andrej Mlakar, v glavnih vlogah Zvone Agre , Urška Mlakar in Milena Zupanèiè) –
film, ki sloni na naravnih, ivljenjskih, politiènih in ideoloških nasprotjih.
V tem èasu je nastala tudi pomembna glasba za film Kavarna Astoria (1989, re ija
Jo e Pogaènik, v glavnih vlogah Janez Hoèevar - Rifle, Lidija Kozloviè in Branko
Šturbej) ter Adamièeva zadnja partitura: 23-minutni kratki dokumentarni film z naslovom
Neme podobe slovenskega filma (1995, re ija Damjan Kozole). Ta film je pravzaprav
arhivsko-dokumentarno gradivo, ki se priène skorajda na toèki niè – torej tam, kjer je
zibelka slovenske kinematografije – v Ljutomeru davnega leta 1905. Film je nekakšen
hommage ob 90-letnici nastanke teh prvih podob, sicer pa gre za preglednik kljuènih
filmskih fragmentov iz obdobja slovenskega nemega filma vse do leta 1938. Scenarist
tega filmskega projekta je bil Silvan Furlan.
147
