Page 152 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 152
AN ADAMIÈ (1912–1995)
Jo ek (Je ek je bil vsestranski Frane Milèinski, Jo ek pa kasnejši priznani lutkar Jo e
Pengov). Imela sta svoje oddaje, v njih prepevala tuje uspešnice, vmes pa najbr tudi
kakšno domaèo, ki jo je ustvaril nadebudni Je ek; mnogo let kasneje je dobil nekaj nagrad
za svoje tekste tudi na festivalu Slovenska popevka.
Bojan Adamiè, eden najvidnejših predstavnikov slovenske zabavne glasbe, jazza in
šansona, je bil univerzalni glasbenik kot skladatelj, dirigent, pianist, aran er, mentor ... Za
jazz se je zanimal e pred drugo svetovno vojno; neposredno po vojni je imel zaradi tega
kar precej te av, a je vztrajal in uspel. Ustanovil je profesionalni Plesni orkester Radia
Ljubljana (današnji Big Band RTV Slovenija) in bil njegov dirigent do leta 1980.
PRVE POPEVKE IN PRVI PEVCI
Po drugi svetovni vojni je Adamiè sam in skupaj s Franetom Milèinskim Je kom zaèel
ustvarjati tudi naše popevke. Seveda je moral te pesmice nekdo izvajati, predstaviti
obèinstvu. Imel je ostro uho in visoke kriterije, zato je odkril nekaj najboljših pevcev z
zaèetkov naše zabavne glasbe: Staneta Mancinija, Jelko Cvete ar, Zlato Gašperšiè,
kasneje poroèeno Ognjanoviè, Beti Jurkoviè, Marjano Der aj …, v Zagrebu pa nekoliko
kasneje tudi Gabi Novak.
Kot prvo povojno slovensko popevko nekateri omenjajo Adamièevo Beli kurir, ki jo je
uglasbil na pesem Iga Grudna; zapela jo je Jelka Cvete ar; sicer pa so bile zgodnje
Adamièeve popevkarske vi e, po naravi lahko tudi koraènice in »budnice«, ki so sodile še
v »graditeljsko« obdobje, na primer Horuk v nove èase (bes. Frane Milèinski Je ek),
Tra-ta-ta (bes. Frane Milèinski Je ek) ali Èe zapojemo veselo (bes. France Kosmaè); šele
kasneje se je zaèela vpletati tudi ljubezenska tematika; sprva še nekoliko naivna in
»nedol na«; tedaj mu je besedila v glavnem pisal Frane Milèinski Je ek, ki je znal
»diplomatsko« vkljuèiti med aktualno vsebino tudi kakšen »srèek dela tika taka«. Ena
zgodnjih Adamièevih popevk je tudi Pomlad na besedilo Vere Kovar , ki jo je najprej
zapela Irma Flis, Radio Slovenija pa hrani zvoèni zapis tudi s Sonjo Hoèevar, kasnejšo
priznano in uspešno operno pevko. V osemdesetih letih je pesem priredila skupina
Videosex, posnela pa jo je tudi Meri Avsenak. Hoèevarjeva je v duetu s Stanetom
Mancinijem zapela še dandanes priljubljeno Prelepa si bela Ljubljana, ki je znana tudi v
drugih, poznejših izvedbah. Kasneje so jo uvrstili v svoj program Majda Sepe in Lado
Leskovar pa še nekateri drugi. Nemalo Adamièevih uspešnic je predstavila predvsem
Jelka Cvete ar. Mnoge so najbr pozabljene, zbrisane in izgubljene, še vedno pa radi
slišimo Marièko (Srèek dela tika taka), Ko boš prišla na Bled, Pastirèka, Dolin’co cvetoèo
in veselo pesmico Oblaèek; zadnje štiri so objavljene tudi na zgošèenki Jelke Cvete ar z
naslovom Neizpolnjena elja, ki je izšla šele po pevkini smrti. To je bila prva in edina
plošèa te odliène pevke; res je neverjetno, da izvajalka, ki je na zaèetku naše zabavne
glasbe sodila v sam kvalitetni vrh, ni posnela nobene samostojne vinilne plošèe, a si jo je –
kot sem slišal – vedno zelo elela. Zato smo se tisti, ki smo si prizadevali izdati njeno
zgošèenko, odloèili, da ji damo naslov Neizpolnjena elja – po istoimenski pesmi Mitja
Butare in Milana Slavca, ki je tudi posneta na plošèi. Najpopularnejši ostajata Marièka in
Ko boš prišla na Bled, spevni in prijetni pesmici s prijaznima besediloma, ki ju je napisal
Je ek kot odsev tistih povojnih let, ko so e lahko zaèeli peti tudi o ljubezni, ne samo o
izgradnji domovine. Dolin’ca cvetoèa na besedilo Ferryja Souvana in Oblaèek na tekst
152
Jo ek (Je ek je bil vsestranski Frane Milèinski, Jo ek pa kasnejši priznani lutkar Jo e
Pengov). Imela sta svoje oddaje, v njih prepevala tuje uspešnice, vmes pa najbr tudi
kakšno domaèo, ki jo je ustvaril nadebudni Je ek; mnogo let kasneje je dobil nekaj nagrad
za svoje tekste tudi na festivalu Slovenska popevka.
Bojan Adamiè, eden najvidnejših predstavnikov slovenske zabavne glasbe, jazza in
šansona, je bil univerzalni glasbenik kot skladatelj, dirigent, pianist, aran er, mentor ... Za
jazz se je zanimal e pred drugo svetovno vojno; neposredno po vojni je imel zaradi tega
kar precej te av, a je vztrajal in uspel. Ustanovil je profesionalni Plesni orkester Radia
Ljubljana (današnji Big Band RTV Slovenija) in bil njegov dirigent do leta 1980.
PRVE POPEVKE IN PRVI PEVCI
Po drugi svetovni vojni je Adamiè sam in skupaj s Franetom Milèinskim Je kom zaèel
ustvarjati tudi naše popevke. Seveda je moral te pesmice nekdo izvajati, predstaviti
obèinstvu. Imel je ostro uho in visoke kriterije, zato je odkril nekaj najboljših pevcev z
zaèetkov naše zabavne glasbe: Staneta Mancinija, Jelko Cvete ar, Zlato Gašperšiè,
kasneje poroèeno Ognjanoviè, Beti Jurkoviè, Marjano Der aj …, v Zagrebu pa nekoliko
kasneje tudi Gabi Novak.
Kot prvo povojno slovensko popevko nekateri omenjajo Adamièevo Beli kurir, ki jo je
uglasbil na pesem Iga Grudna; zapela jo je Jelka Cvete ar; sicer pa so bile zgodnje
Adamièeve popevkarske vi e, po naravi lahko tudi koraènice in »budnice«, ki so sodile še
v »graditeljsko« obdobje, na primer Horuk v nove èase (bes. Frane Milèinski Je ek),
Tra-ta-ta (bes. Frane Milèinski Je ek) ali Èe zapojemo veselo (bes. France Kosmaè); šele
kasneje se je zaèela vpletati tudi ljubezenska tematika; sprva še nekoliko naivna in
»nedol na«; tedaj mu je besedila v glavnem pisal Frane Milèinski Je ek, ki je znal
»diplomatsko« vkljuèiti med aktualno vsebino tudi kakšen »srèek dela tika taka«. Ena
zgodnjih Adamièevih popevk je tudi Pomlad na besedilo Vere Kovar , ki jo je najprej
zapela Irma Flis, Radio Slovenija pa hrani zvoèni zapis tudi s Sonjo Hoèevar, kasnejšo
priznano in uspešno operno pevko. V osemdesetih letih je pesem priredila skupina
Videosex, posnela pa jo je tudi Meri Avsenak. Hoèevarjeva je v duetu s Stanetom
Mancinijem zapela še dandanes priljubljeno Prelepa si bela Ljubljana, ki je znana tudi v
drugih, poznejših izvedbah. Kasneje so jo uvrstili v svoj program Majda Sepe in Lado
Leskovar pa še nekateri drugi. Nemalo Adamièevih uspešnic je predstavila predvsem
Jelka Cvete ar. Mnoge so najbr pozabljene, zbrisane in izgubljene, še vedno pa radi
slišimo Marièko (Srèek dela tika taka), Ko boš prišla na Bled, Pastirèka, Dolin’co cvetoèo
in veselo pesmico Oblaèek; zadnje štiri so objavljene tudi na zgošèenki Jelke Cvete ar z
naslovom Neizpolnjena elja, ki je izšla šele po pevkini smrti. To je bila prva in edina
plošèa te odliène pevke; res je neverjetno, da izvajalka, ki je na zaèetku naše zabavne
glasbe sodila v sam kvalitetni vrh, ni posnela nobene samostojne vinilne plošèe, a si jo je –
kot sem slišal – vedno zelo elela. Zato smo se tisti, ki smo si prizadevali izdati njeno
zgošèenko, odloèili, da ji damo naslov Neizpolnjena elja – po istoimenski pesmi Mitja
Butare in Milana Slavca, ki je tudi posneta na plošèi. Najpopularnejši ostajata Marièka in
Ko boš prišla na Bled, spevni in prijetni pesmici s prijaznima besediloma, ki ju je napisal
Je ek kot odsev tistih povojnih let, ko so e lahko zaèeli peti tudi o ljubezni, ne samo o
izgradnji domovine. Dolin’ca cvetoèa na besedilo Ferryja Souvana in Oblaèek na tekst
152
