Page 146 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 146
AN ADAMIÈ (1912–1995)
Idealist (1976, re ija Igor Pretnar) ali zgodba o uèiteljevanju
Slika 6: prizor iz filma Idealist (1976).
V filmski obdelavi klasiènega slovenskega romana sledimo uèitelju Martinu Kaèurju,
kako se spopada s konservativnim okoljem in je zaradi svojih naprednih idej premešèen v
majhno vasico. Vaško okolje je še bolj moreèe, vpliv cerkvene in posvetne oblasti pa še
veèji. Èeprav Kaèur spozna Tonèko in se z njo poroèi, postaja zagrenjen in razoèaran. Ko
se dru beno okolje omili, Kaèurja premestijo v prijaznejše okolje, a so se rane èasa, ki so
jih povzroèile vse krivice, za rle pregloboko. V nasprotju z eno Kaèur ne more razumeti
sprememb. Umre mu še sin. Bo zmogel ohraniti svoj elan in voljo ter nadaljeval z
izobra evanjem neukih mno ic? Ga bo prekril sneg in za vedno pokopal njegove ideale?26
Vsaka dekadenca se zaène z glasbeno dekadenco. To trdimo predvsem zato, ker si s
filmsko glasbo dekadentni akademiki ne morejo poèeti prav veliko. Br ko je ugodje
postavljeno kot merilo, zagrešimo tako rekoè svetoskrunstvo. Pravijo, da je merilo
pravega v glasbi pravzaprav v njenem uèinku ugodja. Toda to je nevzdr no mnenje, pravi
Platon.27 Vse to poudarjamo z razlogom. Zavedamo se, da lahko (in morda je prav to
pomembno) Adamièevo filmsko glasbo poslušamo tudi loèeno od filmskih podob ter se
zagledamo v njeno kompozicijsko strukturo in glasbeno idejo kot analitiki, ki opazujemo
zvok s oèmi dogodka glasbe. Kot umetnosti, ki ji je kljub vsemu treba posvetiti nekaj
vzgoje, saj drugaèe nima pomena. Zato se naslanjamo na Platona in ga sprašujemo po
nekaterih odgovorih – in prav ti so zelo zanimivi. Recimo: vzgoja, ki jo daje glasba, je zelo
pomembna – pri njej namreè prodreta najgloblje v dušo ritem in harmonija, jo najmoèneje
prevzameta in èloveka nauèita plemenitega vedenja – tako postane plemenit vsakdo, ki je
pravilno vzgojen, kakor velja nasprotno za vsakogar, ki ni tako vzgojen.28
Adamièeva filmska glasba je loèena od filma in hkrati njegova zaveznica. Njen pomen
je v tem, da daje filmu dodaten ritem in interpretacijo na tistih mestih, kjer morda zmanjka
26 Citirano po http://www.film-center.si/index.php?module=fdb&op=film&filmID=2056 (25. avgust
2012).
27 Platon: Zakoni. Maribor: Zalo ba Obzorja 1982, knjiga II., 655d.
28 Platon: Dr ava. Ljubljana: DZS 1976, knjiga III, 401d-e, str. 118–119.
146
Idealist (1976, re ija Igor Pretnar) ali zgodba o uèiteljevanju
Slika 6: prizor iz filma Idealist (1976).
V filmski obdelavi klasiènega slovenskega romana sledimo uèitelju Martinu Kaèurju,
kako se spopada s konservativnim okoljem in je zaradi svojih naprednih idej premešèen v
majhno vasico. Vaško okolje je še bolj moreèe, vpliv cerkvene in posvetne oblasti pa še
veèji. Èeprav Kaèur spozna Tonèko in se z njo poroèi, postaja zagrenjen in razoèaran. Ko
se dru beno okolje omili, Kaèurja premestijo v prijaznejše okolje, a so se rane èasa, ki so
jih povzroèile vse krivice, za rle pregloboko. V nasprotju z eno Kaèur ne more razumeti
sprememb. Umre mu še sin. Bo zmogel ohraniti svoj elan in voljo ter nadaljeval z
izobra evanjem neukih mno ic? Ga bo prekril sneg in za vedno pokopal njegove ideale?26
Vsaka dekadenca se zaène z glasbeno dekadenco. To trdimo predvsem zato, ker si s
filmsko glasbo dekadentni akademiki ne morejo poèeti prav veliko. Br ko je ugodje
postavljeno kot merilo, zagrešimo tako rekoè svetoskrunstvo. Pravijo, da je merilo
pravega v glasbi pravzaprav v njenem uèinku ugodja. Toda to je nevzdr no mnenje, pravi
Platon.27 Vse to poudarjamo z razlogom. Zavedamo se, da lahko (in morda je prav to
pomembno) Adamièevo filmsko glasbo poslušamo tudi loèeno od filmskih podob ter se
zagledamo v njeno kompozicijsko strukturo in glasbeno idejo kot analitiki, ki opazujemo
zvok s oèmi dogodka glasbe. Kot umetnosti, ki ji je kljub vsemu treba posvetiti nekaj
vzgoje, saj drugaèe nima pomena. Zato se naslanjamo na Platona in ga sprašujemo po
nekaterih odgovorih – in prav ti so zelo zanimivi. Recimo: vzgoja, ki jo daje glasba, je zelo
pomembna – pri njej namreè prodreta najgloblje v dušo ritem in harmonija, jo najmoèneje
prevzameta in èloveka nauèita plemenitega vedenja – tako postane plemenit vsakdo, ki je
pravilno vzgojen, kakor velja nasprotno za vsakogar, ki ni tako vzgojen.28
Adamièeva filmska glasba je loèena od filma in hkrati njegova zaveznica. Njen pomen
je v tem, da daje filmu dodaten ritem in interpretacijo na tistih mestih, kjer morda zmanjka
26 Citirano po http://www.film-center.si/index.php?module=fdb&op=film&filmID=2056 (25. avgust
2012).
27 Platon: Zakoni. Maribor: Zalo ba Obzorja 1982, knjiga II., 655d.
28 Platon: Dr ava. Ljubljana: DZS 1976, knjiga III, 401d-e, str. 118–119.
146
