Page 142 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 142
AN ADAMIÈ (1912–1995)
je bil re iser Alfred Hitchcock mojster suspenza. Mnogi, ki to poudarjajo in suvereno
ponujajo kot teorijo filma, si pod idejo suspenz ne predstavljajo veliko. Èe izhajamo iz
stare latinšèine, potem je izvorna beseda seveda suspensus, kar pa pomeni, da nekaj visi ali
da je še neodloèeno. Torej, da gre za nekakšen odlog, premaknitev – morda je zanimiva
tudi uporaba besede suspenzija, ki nastane, kadar je neka snov v obliki najmanjših mo nih
delcev enakomerno porazdeljena v redkejši snovi. In še nekaj je suspenz: je pripovedna
filmska tehnika, s katero se vodi filmsko pripoved v dveh smereh. Gledalec tako enako
verjame, da je mo na opcija A in opcija B, odvisno od kombinacije. Ali pa, da poznamo
mo nost A, vsi filmski indici pa nas hoèejo preprièati, da je edina mo nost B. Ta dvojnost,
dvotirnost, mo nost obojega in hkrati umanjkanje ene, je filmski suspenz. Premaknitev,
celo zatajitev ali suspenzija, v kateri je veliko manjših delcev filmskega zvoka in glasbe
porazdeljenih po celotnem filmu.
Tako pozna tudi filmski zvok Bojana Adamièa v tem delu svoj suspenz, vendar na
drug naèin. Zvoku moramo najprej natanèno prisluhniti in ga nato interpretirati. Èe gre za
splošno znane ali veljavne zvoène pojave, s tem naèelno nihèe nima te av. Te nastanejo,
kadar so prisotni zvoki in/ali glasba, ki je mnogi ne znajo interpretirati. Suspenz je lahko
naravnan na veè naèinov: kot zaèasni, kadar filmska pripoved prikrije kakšen pomemben
podatek, kot stalni, kadar ima gledalec nenehno obèutek, da je nekaj prezrl, kot difuzen,
saj ta dopušèa razlièna sklepanja, in kot fokusiran, torej kakor nekakšen spoj dejstev, ki
nastane šele v nekem doloèenem trenutku. Pri vseh oblikah pa gre za moè interpretacije.
Kekèeve ukane (1968, re ija Jo e Gale) ali zgodba o metafori in junaku
Slika 4: prizor iz filma Kekèeve ukane (1968).
Pogumni Kekec se v tem filmu s pomoèjo svojih starih prijateljev, Mojce, Brinclja in
Ro leta, ponovno upre krutemu in zlobnemu divjemu lovcu Bedancu. V tretjem filmu o
Kekcu se glavni junak spopada z najhujšimi te avami, saj Bedanec obenem ujame
142
je bil re iser Alfred Hitchcock mojster suspenza. Mnogi, ki to poudarjajo in suvereno
ponujajo kot teorijo filma, si pod idejo suspenz ne predstavljajo veliko. Èe izhajamo iz
stare latinšèine, potem je izvorna beseda seveda suspensus, kar pa pomeni, da nekaj visi ali
da je še neodloèeno. Torej, da gre za nekakšen odlog, premaknitev – morda je zanimiva
tudi uporaba besede suspenzija, ki nastane, kadar je neka snov v obliki najmanjših mo nih
delcev enakomerno porazdeljena v redkejši snovi. In še nekaj je suspenz: je pripovedna
filmska tehnika, s katero se vodi filmsko pripoved v dveh smereh. Gledalec tako enako
verjame, da je mo na opcija A in opcija B, odvisno od kombinacije. Ali pa, da poznamo
mo nost A, vsi filmski indici pa nas hoèejo preprièati, da je edina mo nost B. Ta dvojnost,
dvotirnost, mo nost obojega in hkrati umanjkanje ene, je filmski suspenz. Premaknitev,
celo zatajitev ali suspenzija, v kateri je veliko manjših delcev filmskega zvoka in glasbe
porazdeljenih po celotnem filmu.
Tako pozna tudi filmski zvok Bojana Adamièa v tem delu svoj suspenz, vendar na
drug naèin. Zvoku moramo najprej natanèno prisluhniti in ga nato interpretirati. Èe gre za
splošno znane ali veljavne zvoène pojave, s tem naèelno nihèe nima te av. Te nastanejo,
kadar so prisotni zvoki in/ali glasba, ki je mnogi ne znajo interpretirati. Suspenz je lahko
naravnan na veè naèinov: kot zaèasni, kadar filmska pripoved prikrije kakšen pomemben
podatek, kot stalni, kadar ima gledalec nenehno obèutek, da je nekaj prezrl, kot difuzen,
saj ta dopušèa razlièna sklepanja, in kot fokusiran, torej kakor nekakšen spoj dejstev, ki
nastane šele v nekem doloèenem trenutku. Pri vseh oblikah pa gre za moè interpretacije.
Kekèeve ukane (1968, re ija Jo e Gale) ali zgodba o metafori in junaku
Slika 4: prizor iz filma Kekèeve ukane (1968).
Pogumni Kekec se v tem filmu s pomoèjo svojih starih prijateljev, Mojce, Brinclja in
Ro leta, ponovno upre krutemu in zlobnemu divjemu lovcu Bedancu. V tretjem filmu o
Kekcu se glavni junak spopada z najhujšimi te avami, saj Bedanec obenem ujame
142
