Page 138 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 138
AN ADAMIÈ (1912–1995)
Ljubav i moda (1960, re ija Ljubomir Radièeviæ) ali zgodba o dvojnosti
Slika 2: plakata za film Ljubav i moda (1960).
Sama zgodba filma gre na hitro takole: skupina študentov organizira modne revije za
podjetje Jugošik, da bi zaslu ili denar za organizacijo letalske revije. Pri tem se poslu uje
tudi majhnih prevar. Cilj je plemenit, revija uspe, škode ni za nikogar, niti za študentko
Sonjo niti za mladega modnega kreatorja Bora, ki na koncu rešita svoja nesoglasja. V
fontani.13
Dvojnost filmske partiture tega simpatiènega jugoslovanskega filma je pravzaprav
ujeta e v naslovu – ljubezen in moda. Na prvi pogled lahko razumemo, da gre za par,
vendar skozi film razberemo, da sta obe zadevi tudi v kontra poziciji, ljubezen kot moda.
Adamiè se ukvarja z bistveno bolj zabavnimi ritmi, med katerimi zasledimo swing in
be-bop, se pravi toèno s tem, kar paè ponuja ideja filma in svet mode; ljubezen pa se (mu) v
glasbi zdi kot spremljevalka procesa, ki je tako ali tako nekaj »vzporednega«.
Film, pa tudi druge oblike umetnosti, usmerjajo posameznika/posameznico, jima
razkazujejo njuno vlogo v dru bi in socialno vrednost – ter ne nazadnje dru beno pozicijo.
Oba na temelju svojih potreb prevzameta iz filma vedno tisto, kar ocenita, da je
pomembno zanju, za njuno vlogo v dru bi in ivljenju. Psihološko gledano,
posameznik/posameznica v film nenehno projicirata sebe in tako prevzemata razliène
fiktivne statuse in vloge. Po mnenju tedanjega èasa (v mislih imamo èas povojnega
»ozavešèanja« z modernimi idejami, torej èas in prostor nastanka prav tega filma), film ni
le oblika zabave, temveè del razumevanja in prepoznavanja sveta in videnja svoje lastne
vloge v njem. Vsekakor bi veljalo posebej govoriti o propagandnem in izobra evalnem
filmu, vendar to tukaj ni namen. Številni sociologi so bili od nekdaj okupirani s te avo,
kako film uèinkuje na otroke in mladoletnike, na njihovo delikventnost, emocije in
socialna vprašanja vzgoje in medosebnih odnosov ter rasnih nestrpnosti, ideologij in
spolnih navad (Adolf Adler, Silvia Payne, Louis Leon Thurstone, Siegfried Kracauer).
Posebno sociološko vprašanje filma je tudi ljubezen.
13 Citirano po http://www.film-center.si/index.php?module=fdb&op=film&filmID=1860 (dostopno: 13.
avgust 2012).
138
Ljubav i moda (1960, re ija Ljubomir Radièeviæ) ali zgodba o dvojnosti
Slika 2: plakata za film Ljubav i moda (1960).
Sama zgodba filma gre na hitro takole: skupina študentov organizira modne revije za
podjetje Jugošik, da bi zaslu ili denar za organizacijo letalske revije. Pri tem se poslu uje
tudi majhnih prevar. Cilj je plemenit, revija uspe, škode ni za nikogar, niti za študentko
Sonjo niti za mladega modnega kreatorja Bora, ki na koncu rešita svoja nesoglasja. V
fontani.13
Dvojnost filmske partiture tega simpatiènega jugoslovanskega filma je pravzaprav
ujeta e v naslovu – ljubezen in moda. Na prvi pogled lahko razumemo, da gre za par,
vendar skozi film razberemo, da sta obe zadevi tudi v kontra poziciji, ljubezen kot moda.
Adamiè se ukvarja z bistveno bolj zabavnimi ritmi, med katerimi zasledimo swing in
be-bop, se pravi toèno s tem, kar paè ponuja ideja filma in svet mode; ljubezen pa se (mu) v
glasbi zdi kot spremljevalka procesa, ki je tako ali tako nekaj »vzporednega«.
Film, pa tudi druge oblike umetnosti, usmerjajo posameznika/posameznico, jima
razkazujejo njuno vlogo v dru bi in socialno vrednost – ter ne nazadnje dru beno pozicijo.
Oba na temelju svojih potreb prevzameta iz filma vedno tisto, kar ocenita, da je
pomembno zanju, za njuno vlogo v dru bi in ivljenju. Psihološko gledano,
posameznik/posameznica v film nenehno projicirata sebe in tako prevzemata razliène
fiktivne statuse in vloge. Po mnenju tedanjega èasa (v mislih imamo èas povojnega
»ozavešèanja« z modernimi idejami, torej èas in prostor nastanka prav tega filma), film ni
le oblika zabave, temveè del razumevanja in prepoznavanja sveta in videnja svoje lastne
vloge v njem. Vsekakor bi veljalo posebej govoriti o propagandnem in izobra evalnem
filmu, vendar to tukaj ni namen. Številni sociologi so bili od nekdaj okupirani s te avo,
kako film uèinkuje na otroke in mladoletnike, na njihovo delikventnost, emocije in
socialna vprašanja vzgoje in medosebnih odnosov ter rasnih nestrpnosti, ideologij in
spolnih navad (Adolf Adler, Silvia Payne, Louis Leon Thurstone, Siegfried Kracauer).
Posebno sociološko vprašanje filma je tudi ljubezen.
13 Citirano po http://www.film-center.si/index.php?module=fdb&op=film&filmID=1860 (dostopno: 13.
avgust 2012).
138
