Page 133 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 133
ja Reichenberg, BOJAN ADAMIÈ IN FILMSKA GLASBA
Mitja Reichenberg
Ljubljana
BOJAN ADAMIÈ IN FILMSKA GLASBA
Izvleèek: Prispevek predstavlja partiture skladatelja Bojana Adamièa, ki so bile namenjene
filmskim podobam velikega platna, v drugi vrsti pa opozarja na to, kar slovenska filmsko-glasbena
zgodovina veèkrat zamolèi: da so glasbo za filme nekoè ustvarjali skladatelji, ki so poznali
glasbeno-kompozicijsko stroko, danes pa se, prav zaradi pogoste nekakovosti slovenskega filma, z
glasbo pri filmu veèkrat ukvarjajo ljubitelji preprostih glasbenih invencij in uèinkov. Z drugimi
besedami – glasbeno slabo izobra eni posamezniki, s pedigrejem zabavnega, populistiènega,
všeènega in neproblematiènega argona. V tej luèi bomo nekatere partiture premislili tudi nekoliko
pobli je, saj je prav v tem close up poslušanju skrito Adamièevo globlje premišljevanje o sami
naravi glasbe, filma in, ne nazadnje, poslušalca.
Kljuène besede: filmska glasba, Bojan Adamiè, slovenski film, jugoslovanski film
Abstract: The paper presents the film scores of the composer Bojan Adamiè. Additionally, it sheds
light on a fact often concealed by Slovene film and music history: in the past, the music for films was
written by composers who were hugely knowledgeable about musical composition; today, due to an
all-too-common lack of quality in Slovenian films, film music is often given over to aficionados of
simple musical ideas and inventions, in other words, to poorly educated musicians with a fondness
for this popular, likeable and unproblematic genre. With this in mind, the paper includes thorough
analyses of some scores, revealing through this close-up Adamiè’s thoughts on the very nature of
music, film and, last but not least, the listener.
Keywords: film music, Bojan Adamiè, Slovene film, Yugoslavian film
KAKO SE JE PRED STO LETI ZAÈELO
Bojan Adamiè se je rodil skoraj soèasno z najpomembnejšimi premiki v svetu filma in
filmske glasbe. Leta 1912 je bila filmska glasba e prepoznana kot enakovreden filmski
element in mnogi skladatelji so e postavljali prva kompozicijska in filmsko-glasbena
pravila za tisto, kar se bo kasneje razvilo v teorije filmske glasbene kompozicije. Bojan
Adamiè je stopil v svet komponiranja filmske glasbe leta 1946, èeprav se je s filmsko
glasbo sreèal e med vojnama – kot izvrsten pianist je namreè intenzivno spremljal in
aran iral mnoge druge partiture iz zgodovine filmske umetnosti. In èeprav razpet med
fotografijo ter zabavno in popularno glasbo, je do konca ivljenja ostal zvest tudi filmskim
partituram. Te ko bi rekli, kateri glasbeni opus je v njegovem ivljenju najpomembnejši,
zagotovo pa se lahko strinjamo, da je s filmskimi partiturami pisal tako zgodovino
slovenskega, kakor tudi jugoslovanskega filma.
Njegov najbolj prodoren èas skladateljevanja in ustvarjalnosti se je prièel po drugi
svetovni vojni. Tedaj je bil e izkušen glasbenik, izredno pomemben za razvoj slovenske
zabavne glasbene scene, vse bolj priljubljenega jazza in big-band zvoka, v nadaljevanju
pa popevke in šansona: le kdo ne poznan njegovih vedno zelenih napevov, kot so Èao
Ljubljana, Ko boš prišla na Bled, Prelepa si bela Ljubljana, Prodajalka cvetja, Starec in
morje, Školjka, Stari Mercedes, Ti si mi vse, pa šansone, med katerimi še pomnimo
naslove Balada o èloveku, Èlovek na sredi, Romanca o delu … Prav tako velja omeniti še
njegovo scensko glasbo za gledališèe: Bela krizantema (I. Cankar), Krèmarica
133
Mitja Reichenberg
Ljubljana
BOJAN ADAMIÈ IN FILMSKA GLASBA
Izvleèek: Prispevek predstavlja partiture skladatelja Bojana Adamièa, ki so bile namenjene
filmskim podobam velikega platna, v drugi vrsti pa opozarja na to, kar slovenska filmsko-glasbena
zgodovina veèkrat zamolèi: da so glasbo za filme nekoè ustvarjali skladatelji, ki so poznali
glasbeno-kompozicijsko stroko, danes pa se, prav zaradi pogoste nekakovosti slovenskega filma, z
glasbo pri filmu veèkrat ukvarjajo ljubitelji preprostih glasbenih invencij in uèinkov. Z drugimi
besedami – glasbeno slabo izobra eni posamezniki, s pedigrejem zabavnega, populistiènega,
všeènega in neproblematiènega argona. V tej luèi bomo nekatere partiture premislili tudi nekoliko
pobli je, saj je prav v tem close up poslušanju skrito Adamièevo globlje premišljevanje o sami
naravi glasbe, filma in, ne nazadnje, poslušalca.
Kljuène besede: filmska glasba, Bojan Adamiè, slovenski film, jugoslovanski film
Abstract: The paper presents the film scores of the composer Bojan Adamiè. Additionally, it sheds
light on a fact often concealed by Slovene film and music history: in the past, the music for films was
written by composers who were hugely knowledgeable about musical composition; today, due to an
all-too-common lack of quality in Slovenian films, film music is often given over to aficionados of
simple musical ideas and inventions, in other words, to poorly educated musicians with a fondness
for this popular, likeable and unproblematic genre. With this in mind, the paper includes thorough
analyses of some scores, revealing through this close-up Adamiè’s thoughts on the very nature of
music, film and, last but not least, the listener.
Keywords: film music, Bojan Adamiè, Slovene film, Yugoslavian film
KAKO SE JE PRED STO LETI ZAÈELO
Bojan Adamiè se je rodil skoraj soèasno z najpomembnejšimi premiki v svetu filma in
filmske glasbe. Leta 1912 je bila filmska glasba e prepoznana kot enakovreden filmski
element in mnogi skladatelji so e postavljali prva kompozicijska in filmsko-glasbena
pravila za tisto, kar se bo kasneje razvilo v teorije filmske glasbene kompozicije. Bojan
Adamiè je stopil v svet komponiranja filmske glasbe leta 1946, èeprav se je s filmsko
glasbo sreèal e med vojnama – kot izvrsten pianist je namreè intenzivno spremljal in
aran iral mnoge druge partiture iz zgodovine filmske umetnosti. In èeprav razpet med
fotografijo ter zabavno in popularno glasbo, je do konca ivljenja ostal zvest tudi filmskim
partituram. Te ko bi rekli, kateri glasbeni opus je v njegovem ivljenju najpomembnejši,
zagotovo pa se lahko strinjamo, da je s filmskimi partiturami pisal tako zgodovino
slovenskega, kakor tudi jugoslovanskega filma.
Njegov najbolj prodoren èas skladateljevanja in ustvarjalnosti se je prièel po drugi
svetovni vojni. Tedaj je bil e izkušen glasbenik, izredno pomemben za razvoj slovenske
zabavne glasbene scene, vse bolj priljubljenega jazza in big-band zvoka, v nadaljevanju
pa popevke in šansona: le kdo ne poznan njegovih vedno zelenih napevov, kot so Èao
Ljubljana, Ko boš prišla na Bled, Prelepa si bela Ljubljana, Prodajalka cvetja, Starec in
morje, Školjka, Stari Mercedes, Ti si mi vse, pa šansone, med katerimi še pomnimo
naslove Balada o èloveku, Èlovek na sredi, Romanca o delu … Prav tako velja omeniti še
njegovo scensko glasbo za gledališèe: Bela krizantema (I. Cankar), Krèmarica
133
