Page 134 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 134
AN ADAMIÈ (1912–1995)
Mirandolina (C. Goldoni), pa Šola za ene (J. B. Moliere) ter kar nekaj glasbe za drame
Shakespeara – Romeo in Julija, Macbeth, Hamlet, Sen kresne noèi in Richard III. Napisal
je tudi tri balete (Moje ljubljeno mesto, Bela Ljubljana in Plesalka) in en muzikal
(Sneguljèica). Slovenski zbori poznajo njegovo ime po skladbah V Gorjah zvoni, Domov
bom šel, znanih pa je tudi precej partizanskih pesmi za zbor in orkester. Ob vsem tem pa ne
smemo spregledati njegove glasbe za radijske igre, med katerimi so najbolj legendarne
ogica Marogica, Brkonja Èeljustnik in Zvezdica zaspanka – za svoj revijski oz. plesni
orkester jih je napisal veè kot 200! Bolj koncertno usmerjena publika se ga zagotovo
spomni po komornih delih (Meseèina na Travni gori za violino in klavir, Preludij za
kitaro, Suita za harmoniko …) in skladbah za simfonièni orkester (dva klavirska koncerta,
Rapsodija, Suita za klarinet in godala, Sedem preludijev za klavir in orkester …).1 Skratka
– velik opus.
S filmsko glasbo se je Adamiè zapisal tako v slovensko kakor tudi jugoslovansko
filmsko zgodovino, pisal pa je tudi glasbo za filmske studie v ZDA, Švici, na
Mad arskem, v Nemèiji, nekdanji Sovjetski zvezi, Franciji, Veliki Britaniji in celo v
Braziliji in na Norveškem. Njegov opus obsega preko 200 partitur za celoveèerne in
kratkometra ne filme, ob tem pa še za televizijske Obzornike, TV drame in filmske serije.
Kot njegovo prvo filmsko glasbo se bele i partitura za kratkometra ni film Mašèujmo in
kaznujmo (1946, re ija Dušan Povh),2 kar je film o zloèinih belogardistiènega generala
Leona Rupnika, njegova prva partitura za celoveèerni film Svi na more (re ija Sava
Popoviæ, v glavnih vlogah Milan Ajva , Milena Dapèeviæ in Milan Puziæ) pa je nastala
leta 1952.3
PRVO DESETLETJE (1950–1960)
Bojan Adamiè je petdeseta leta prièel s filmsko glasbo kratkih dokumentarnih filmov, med
katerimi so Sportovi na vodi (1951, re ija Ljubiša Popoviæ),4 Na obalama Kvarnera
(1952, re ija Marijan Vajda),5 Slike iz Slovenije (1952, re ija Marijan Vajda),6 Jedan naš
dan (1952, re ija Miodrag Nikoliæ),7 temu pa je sledil e omenjeni celoveèerec Svi na
more, pa Biser Jadrana – Dubrovnik (1953, re ija Marijan Vajda)8 ter Jara gospoda
(1953, re ija Bojan Stupica – v glavnih vlogah Vladimir Skrbinšek in Elvira Kralj) in
konèno film vseh slovenskih filmov – Vesna (1953, re ija František Èap – v glavnih
vlogah Metka Gabrijelèiè, Franek Trefalt, Jure Furlan, Janez Èuk in Elvira Kralj). Iz tega
obdobja velja omeniti še filme Trenutki odloèitve (1955, re ija František Èap – v glavnih
vlogah Stane Sever, Julka Stariè in Stane Potokar), Otok galebov (1956, re ija Ernest
Adamiè),9 U mre i (1956, re ija Bojan Stupica, v glavnih vlogah Mira Stupica, Bert
Sotlar, Jurica Dijakoviæ in Vika Podgorska), vojni film Potraga (1956, re ija or
1 Delno povzeto po http://www.bojan-adamic.si/ (dostopno: 12. decembra 2012)
2 Ni podatkov o igralski zasedbi.
3 Vir: excelova tabela (uredila Lilijana Nediè, maj 2012), povzeto po http://www.bojan-adamic.si/
(dostopno 12. decembra 2012)
4 Ni podatkov o igralski zasedbi.
5 Ni podatkov o igralski zasedbi.
6 Ni podatkov o igralski zasedbi.
7 Ni podatkov o igralski zasedbi.
8 Ni podatkov o igralski zasedbi.
9 Ni podatkov o igralski zasedbi.
134
Mirandolina (C. Goldoni), pa Šola za ene (J. B. Moliere) ter kar nekaj glasbe za drame
Shakespeara – Romeo in Julija, Macbeth, Hamlet, Sen kresne noèi in Richard III. Napisal
je tudi tri balete (Moje ljubljeno mesto, Bela Ljubljana in Plesalka) in en muzikal
(Sneguljèica). Slovenski zbori poznajo njegovo ime po skladbah V Gorjah zvoni, Domov
bom šel, znanih pa je tudi precej partizanskih pesmi za zbor in orkester. Ob vsem tem pa ne
smemo spregledati njegove glasbe za radijske igre, med katerimi so najbolj legendarne
ogica Marogica, Brkonja Èeljustnik in Zvezdica zaspanka – za svoj revijski oz. plesni
orkester jih je napisal veè kot 200! Bolj koncertno usmerjena publika se ga zagotovo
spomni po komornih delih (Meseèina na Travni gori za violino in klavir, Preludij za
kitaro, Suita za harmoniko …) in skladbah za simfonièni orkester (dva klavirska koncerta,
Rapsodija, Suita za klarinet in godala, Sedem preludijev za klavir in orkester …).1 Skratka
– velik opus.
S filmsko glasbo se je Adamiè zapisal tako v slovensko kakor tudi jugoslovansko
filmsko zgodovino, pisal pa je tudi glasbo za filmske studie v ZDA, Švici, na
Mad arskem, v Nemèiji, nekdanji Sovjetski zvezi, Franciji, Veliki Britaniji in celo v
Braziliji in na Norveškem. Njegov opus obsega preko 200 partitur za celoveèerne in
kratkometra ne filme, ob tem pa še za televizijske Obzornike, TV drame in filmske serije.
Kot njegovo prvo filmsko glasbo se bele i partitura za kratkometra ni film Mašèujmo in
kaznujmo (1946, re ija Dušan Povh),2 kar je film o zloèinih belogardistiènega generala
Leona Rupnika, njegova prva partitura za celoveèerni film Svi na more (re ija Sava
Popoviæ, v glavnih vlogah Milan Ajva , Milena Dapèeviæ in Milan Puziæ) pa je nastala
leta 1952.3
PRVO DESETLETJE (1950–1960)
Bojan Adamiè je petdeseta leta prièel s filmsko glasbo kratkih dokumentarnih filmov, med
katerimi so Sportovi na vodi (1951, re ija Ljubiša Popoviæ),4 Na obalama Kvarnera
(1952, re ija Marijan Vajda),5 Slike iz Slovenije (1952, re ija Marijan Vajda),6 Jedan naš
dan (1952, re ija Miodrag Nikoliæ),7 temu pa je sledil e omenjeni celoveèerec Svi na
more, pa Biser Jadrana – Dubrovnik (1953, re ija Marijan Vajda)8 ter Jara gospoda
(1953, re ija Bojan Stupica – v glavnih vlogah Vladimir Skrbinšek in Elvira Kralj) in
konèno film vseh slovenskih filmov – Vesna (1953, re ija František Èap – v glavnih
vlogah Metka Gabrijelèiè, Franek Trefalt, Jure Furlan, Janez Èuk in Elvira Kralj). Iz tega
obdobja velja omeniti še filme Trenutki odloèitve (1955, re ija František Èap – v glavnih
vlogah Stane Sever, Julka Stariè in Stane Potokar), Otok galebov (1956, re ija Ernest
Adamiè),9 U mre i (1956, re ija Bojan Stupica, v glavnih vlogah Mira Stupica, Bert
Sotlar, Jurica Dijakoviæ in Vika Podgorska), vojni film Potraga (1956, re ija or
1 Delno povzeto po http://www.bojan-adamic.si/ (dostopno: 12. decembra 2012)
2 Ni podatkov o igralski zasedbi.
3 Vir: excelova tabela (uredila Lilijana Nediè, maj 2012), povzeto po http://www.bojan-adamic.si/
(dostopno 12. decembra 2012)
4 Ni podatkov o igralski zasedbi.
5 Ni podatkov o igralski zasedbi.
6 Ni podatkov o igralski zasedbi.
7 Ni podatkov o igralski zasedbi.
8 Ni podatkov o igralski zasedbi.
9 Ni podatkov o igralski zasedbi.
134
