Page 137 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 137
ja Reichenberg, BOJAN ADAMIÈ IN FILMSKA GLASBA
libidinalna ekonomija tega odnosa gledalec–junak ali gledalka–junakinja se zvrne na
vidik enega subjekta, ki se (v filmu) vedno sreèa z nekakšnim likom ultimativne groze,
nepoštenosti ali prevare, s katero mora opraviti. In ivljenje (kako romantièno!) postaviti
na kocko. Glasbena poanta je skoraj vedno v zvoènem utelešenju junaka (a redko
junakinje), saj (p)ostane nevidna, kot so izmuzljive sanje o sreèi, poštenju in miru. Glasba
in zvok postaneta vedno kontrasubjekta, nekakšen nevidni drugi subjekt pripovedi, ki
lahko se e ultimativno tudi prek smrti. Filmska Vesna/Janja se ne more odreèi svoji
dvojnosti. Za razumevanje tega bi bilo potrebno pogledati in govoriti tudi o filmu Ne èakaj
na maj (1957, re ija prav tako František Èap, glasba pa Borut Lesjak), kar pa presega cilje
prièujoèega besedila.
3/4 (Tri èetrtine) sonca (1959, re ija Jo e Babiè) ali zgodba o zgodbah
Vsebina filma pripoveduje o skupini taborišènikov razliènih nacionalnosti, ki se ob koncu
druge svetovne vojne znajde na Èeškem, kjer posameznike nakljuèje primora k skupnemu
ivljenju v elezniškem vagonu. Porajajo se prijateljstva in sovraštva, prièa smo
po rtvovalnosti in odrekanju ter sumljivemu taborišèniku, ki je v resnici predstavnik
nemške vojske. Eden izmed »prebivalcev« vagona se domov odpravi peš, drugi hrepenijo
po prihodu vlaka, ki jih bo odpeljal naprej, domov. Jim bo uspelo?12
Filmska partitura, ki jo Adamiè ponudi v tem filmu, je sestavljena skoraj epizodno.
Lahko bi celo rekli, da se v bistvu ukvarja s filmskimi liki in njihovimi notranjimi svetovi
in strahovi, veliko manj pa s tisto »klasièno« filmsko-glasbeno pripovedjo, ki je bila tedaj
najbolj razširjena. Partitura vsebuje elemente veèjih in daljših melodiènih zamahov,
vsekakor pa tudi nekaj intimnega premišljevanja in situacijske problematike. Sama
partitura je s svojimi oseminsedemdesetimi stranmi kratka, vendar vsebuje vse, kar
potrebuje dobra filmska partitura –skupek odlomkov, delov, kosov, ki se filmu prilegajo.
Kakor bi dober krojaè skrojil obleko, ki ustreza brez velikih popravkov. Adamiè veèkrat
zaniha med èistim simfoniènim zvokom, ki pa se zna v nekaterih odlomkih nasloniti celo
na jazz, ali zvoki simfonièno-plesnega orkestra. Vendar ostane nenehno v obvladanih,
serioznih tonih in, ne nazadnje, izpoveduje idejo, ki jo nosi s seboj tudi film: vzajemnost
filmskega in glasbenega jezika, prijateljstvo, hrepenenje in upanje. Lahko bi rekli, da se
Adamiè ukvarja s filmskim pomenom. Toda pomen je vedno trdno jedro simptoma, je torej
ujeta enigma, je izjavljanje brez izjave. Èe pa je filmska podoba enako kot Drugi hkrati
tudi sama prese ek, nas to napeljuje do nedvomnega sklepa, da je jedro filmskega subjekta
tako rekoè le formalno in da je subjekt v odnosu do podobe temeljni pogoj za fantazmo,
edina mo na pot razveza pa je njen radikalni razcep izra en kot nevroza, kot osamljenost
sredi mno ice. Film z naslovom 3/4 (Tri èetrtine) sonca je tudi pripoved o tem. Adamièeva
glasba je lirièna, vendar na svoj naèin. Vedno se ukvarja s prisotnostjo glasbe v trenutkih,
ko je potrebno komentirati emocionalno plat neke sekvence, ko se pojavijo dvom,
prièakovanje, elje, upi in obupi – in nenazadnje hrepenenje. Z orkestracijo poka e na
komornost likov, v instrumentalnih dialogih na zgodbe filmskega prijateljevanja in
sodelovanja in sovra nosti, v simfoniènih zvokih pa razpre hrepenenje z odprtimi
glasbenimi frazami, kakor bi se elje po boljšem ivljenju prelile iz filmskih likov v ušesa
poslušalcev.
12 Citirano po http://www.film-center.si/index.php?module=fdb&op=film&filmID=1847 (dostopno: 13.
avgust 2012).
137
libidinalna ekonomija tega odnosa gledalec–junak ali gledalka–junakinja se zvrne na
vidik enega subjekta, ki se (v filmu) vedno sreèa z nekakšnim likom ultimativne groze,
nepoštenosti ali prevare, s katero mora opraviti. In ivljenje (kako romantièno!) postaviti
na kocko. Glasbena poanta je skoraj vedno v zvoènem utelešenju junaka (a redko
junakinje), saj (p)ostane nevidna, kot so izmuzljive sanje o sreèi, poštenju in miru. Glasba
in zvok postaneta vedno kontrasubjekta, nekakšen nevidni drugi subjekt pripovedi, ki
lahko se e ultimativno tudi prek smrti. Filmska Vesna/Janja se ne more odreèi svoji
dvojnosti. Za razumevanje tega bi bilo potrebno pogledati in govoriti tudi o filmu Ne èakaj
na maj (1957, re ija prav tako František Èap, glasba pa Borut Lesjak), kar pa presega cilje
prièujoèega besedila.
3/4 (Tri èetrtine) sonca (1959, re ija Jo e Babiè) ali zgodba o zgodbah
Vsebina filma pripoveduje o skupini taborišènikov razliènih nacionalnosti, ki se ob koncu
druge svetovne vojne znajde na Èeškem, kjer posameznike nakljuèje primora k skupnemu
ivljenju v elezniškem vagonu. Porajajo se prijateljstva in sovraštva, prièa smo
po rtvovalnosti in odrekanju ter sumljivemu taborišèniku, ki je v resnici predstavnik
nemške vojske. Eden izmed »prebivalcev« vagona se domov odpravi peš, drugi hrepenijo
po prihodu vlaka, ki jih bo odpeljal naprej, domov. Jim bo uspelo?12
Filmska partitura, ki jo Adamiè ponudi v tem filmu, je sestavljena skoraj epizodno.
Lahko bi celo rekli, da se v bistvu ukvarja s filmskimi liki in njihovimi notranjimi svetovi
in strahovi, veliko manj pa s tisto »klasièno« filmsko-glasbeno pripovedjo, ki je bila tedaj
najbolj razširjena. Partitura vsebuje elemente veèjih in daljših melodiènih zamahov,
vsekakor pa tudi nekaj intimnega premišljevanja in situacijske problematike. Sama
partitura je s svojimi oseminsedemdesetimi stranmi kratka, vendar vsebuje vse, kar
potrebuje dobra filmska partitura –skupek odlomkov, delov, kosov, ki se filmu prilegajo.
Kakor bi dober krojaè skrojil obleko, ki ustreza brez velikih popravkov. Adamiè veèkrat
zaniha med èistim simfoniènim zvokom, ki pa se zna v nekaterih odlomkih nasloniti celo
na jazz, ali zvoki simfonièno-plesnega orkestra. Vendar ostane nenehno v obvladanih,
serioznih tonih in, ne nazadnje, izpoveduje idejo, ki jo nosi s seboj tudi film: vzajemnost
filmskega in glasbenega jezika, prijateljstvo, hrepenenje in upanje. Lahko bi rekli, da se
Adamiè ukvarja s filmskim pomenom. Toda pomen je vedno trdno jedro simptoma, je torej
ujeta enigma, je izjavljanje brez izjave. Èe pa je filmska podoba enako kot Drugi hkrati
tudi sama prese ek, nas to napeljuje do nedvomnega sklepa, da je jedro filmskega subjekta
tako rekoè le formalno in da je subjekt v odnosu do podobe temeljni pogoj za fantazmo,
edina mo na pot razveza pa je njen radikalni razcep izra en kot nevroza, kot osamljenost
sredi mno ice. Film z naslovom 3/4 (Tri èetrtine) sonca je tudi pripoved o tem. Adamièeva
glasba je lirièna, vendar na svoj naèin. Vedno se ukvarja s prisotnostjo glasbe v trenutkih,
ko je potrebno komentirati emocionalno plat neke sekvence, ko se pojavijo dvom,
prièakovanje, elje, upi in obupi – in nenazadnje hrepenenje. Z orkestracijo poka e na
komornost likov, v instrumentalnih dialogih na zgodbe filmskega prijateljevanja in
sodelovanja in sovra nosti, v simfoniènih zvokih pa razpre hrepenenje z odprtimi
glasbenimi frazami, kakor bi se elje po boljšem ivljenju prelile iz filmskih likov v ušesa
poslušalcev.
12 Citirano po http://www.film-center.si/index.php?module=fdb&op=film&filmID=1847 (dostopno: 13.
avgust 2012).
137
