Page 131 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 131
a Pucihar, ADAMIÈEV PRISPEVEK K SLOVENSKI GLASBI NA PODROÈJU BIG BANDA
takti 24 – 32
Glavni poudarki Adamièevega komponiranja/aran iranja za big band so:
– vedno znova je opazen drugaèen/inovativen pristop k vsaki skladbi ( anr, stil,
orkestracija, oblika, harmonija). Pri tem v klasièno zasedbo big banda
vkljuèuje tudi druge instrumente (bas kitara, vibrafon, elektrièni klavir, celesta,
orgle ...). Delikatno uporablja trobente, ki jim pogosto dodaja razliène sordine;
– prepletanje elementov slovenske ljudske glasbe in jazza (»slovenski jazz«);
– moèan vpliv solistov na Adamièevo ustvarjanje (Zoran Komac, Dušan Veble,
Ati Soss, Andrej Arnol, Petar Ugrin, Franci Puhar, Pavel Grašiè, Silvester
Štingl ...);
– oblikovna enostavnost (pogosto kar AABA, 8-taktje je osnovna oblikovna
enota);
– obvladovanje aran erskih disciplin, kot so 4-wayclose, »open« naèini kot drop
2, drop 2&4 ter podvajanje »lead-a« v spodnji in/ali zgornji oktavi (double
lead);
– zvestoba tradicionalnim/elementarnim jazzovskim prvinam (improvizacija –
tako solistièna kot skupinska »dixieland«, call-response, blues, swing, rythmic
displacement, trade’s ...), ki jih kot pionir uvede v slovenski orkestralni jazz;
– Adamièa bi potrebovali tudi danes, v èasu, ko so orkestri v Sloveniji al pod
stalnim, vse veèjim pritiskom pred ukinitvijo …;
– profil glasbenika, ki je zdru eval tako glasbeno širino, ki je danes (pre)redka;
– na podroèju big banda zapustil material, ki je pomembno študijsko gradivo;
– Adamiè tako rekoè iz niè postavi zavidljivo visok nivo PORL-a, kjer doloèi
standarde skupne igre, zvoka, ritma/«groove« ter komponiranja/aran iranja;
– brez Bojana Adamièa »ne bi bilo« Jo eta Privška ...;
– orkester hitro preraste svojo »plesnost« in lokalnost ter se razvije v najboljši
tovrstni ansambel (big band) v Jugoslaviji, uspe in se uspešno dokazuje tudi v
tujini;
– verjetno bi Adamiè danes hodil naokrog z najnovejšo generacijo I pad-a.
131
takti 24 – 32
Glavni poudarki Adamièevega komponiranja/aran iranja za big band so:
– vedno znova je opazen drugaèen/inovativen pristop k vsaki skladbi ( anr, stil,
orkestracija, oblika, harmonija). Pri tem v klasièno zasedbo big banda
vkljuèuje tudi druge instrumente (bas kitara, vibrafon, elektrièni klavir, celesta,
orgle ...). Delikatno uporablja trobente, ki jim pogosto dodaja razliène sordine;
– prepletanje elementov slovenske ljudske glasbe in jazza (»slovenski jazz«);
– moèan vpliv solistov na Adamièevo ustvarjanje (Zoran Komac, Dušan Veble,
Ati Soss, Andrej Arnol, Petar Ugrin, Franci Puhar, Pavel Grašiè, Silvester
Štingl ...);
– oblikovna enostavnost (pogosto kar AABA, 8-taktje je osnovna oblikovna
enota);
– obvladovanje aran erskih disciplin, kot so 4-wayclose, »open« naèini kot drop
2, drop 2&4 ter podvajanje »lead-a« v spodnji in/ali zgornji oktavi (double
lead);
– zvestoba tradicionalnim/elementarnim jazzovskim prvinam (improvizacija –
tako solistièna kot skupinska »dixieland«, call-response, blues, swing, rythmic
displacement, trade’s ...), ki jih kot pionir uvede v slovenski orkestralni jazz;
– Adamièa bi potrebovali tudi danes, v èasu, ko so orkestri v Sloveniji al pod
stalnim, vse veèjim pritiskom pred ukinitvijo …;
– profil glasbenika, ki je zdru eval tako glasbeno širino, ki je danes (pre)redka;
– na podroèju big banda zapustil material, ki je pomembno študijsko gradivo;
– Adamiè tako rekoè iz niè postavi zavidljivo visok nivo PORL-a, kjer doloèi
standarde skupne igre, zvoka, ritma/«groove« ter komponiranja/aran iranja;
– brez Bojana Adamièa »ne bi bilo« Jo eta Privška ...;
– orkester hitro preraste svojo »plesnost« in lokalnost ter se razvije v najboljši
tovrstni ansambel (big band) v Jugoslaviji, uspe in se uspešno dokazuje tudi v
tujini;
– verjetno bi Adamiè danes hodil naokrog z najnovejšo generacijo I pad-a.
131
