Page 60 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 60
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
Primer 2: Glavni domisleki v skladbi Scherzino
Podobno kot Mala suito je mogoèe kot ohlapen niz, ki ne izkazuje moènejših
cikliènih vezi, razumeti tudi Tri klavirske skladbe iz leta 1945. Tri miniature ne
prinašajo bistveno novih poudarkov – v njih je mogoèe razpoznati vse doslej
omenjene skladateljeve znaèilnosti: oblika je zavezana preprosti tridelnosti ali pa
je zasnovana kot variacijski niz, pogost je postopek harmonskega
»razèišèevanja«, motivika je skopa, a pogosto ujeta v dolga sekvenèno-
harmonska osvetljevanja.
Ostinato, kot pove e naslov, se gradi na preprostem enotaktnem motivu, ki
ga zaznamuje trikratna repeticija tona in nato gibanje v osminkah. Celo skladbo,
vseh dvajset taktov, skladatelj vztraja pri razliènih variantah tega motiva in
njegovih razliènih harmonskih tolmaèenjih, ki so v razvojnem pogledu vpeta v
proces vedno bolj jasne zavezanosti izhodišèni tonaliteti d-mola. Èe je zaèetek s
prevladujoèimi kvartnimi harmonijami še negotov, se na koncu izriše jasno
funkcijsko sosledje (t–VIIb–II–VIIII–II–t). Drugaèno obliko harmonskega
»razèišèevanja« prinaša Romanca, kjer dodajanje ali odvzemanje harmonsko
tujih tonov ni oblikotvorni element, temveè je enakomerno razporejeno po celotni
skladbi. Ta v celoti temelji na enostavnem tritonskem motivu, ki je v nadaljevanju
predmet razliènih transformacij in predvsem harmonskih osvetlitev, pri èemer
izstopajo številni dodani toni, alteracije in mediantne zveze (v srednjem delu
sreèamo tudi za Ciglièa znaèilne septime in none), medtem ko je v ozadju ves èas
na delu funkcijska logika. Še bolj izrazito monotematska – brez kontrastnega B
dela – je Študija, zasnovana kot tipièna etuda za ve banje igranja oktav. Znaèilni
kromatièno zasnovani dvotaktni motiv se sekvenèno stopnjuje in v drugem delu je
konstantno šestnajstinsko gibanje še intenzivirano s hitrejšimi triolami, dokler
skladatelj malo pred koncem ne dose e vrhunca in nato potone v sekstakordu
e-mola, tonaliteti, ki je sicer preostali del skladbe ni nakazoval.
Podobno instruktivni namen kot Študija, ima tudi Suita v starem slogu
(1945), le da so tokrat tudi oblikovne šablone povzete po tipièni baroèni formi
60
Primer 2: Glavni domisleki v skladbi Scherzino
Podobno kot Mala suito je mogoèe kot ohlapen niz, ki ne izkazuje moènejših
cikliènih vezi, razumeti tudi Tri klavirske skladbe iz leta 1945. Tri miniature ne
prinašajo bistveno novih poudarkov – v njih je mogoèe razpoznati vse doslej
omenjene skladateljeve znaèilnosti: oblika je zavezana preprosti tridelnosti ali pa
je zasnovana kot variacijski niz, pogost je postopek harmonskega
»razèišèevanja«, motivika je skopa, a pogosto ujeta v dolga sekvenèno-
harmonska osvetljevanja.
Ostinato, kot pove e naslov, se gradi na preprostem enotaktnem motivu, ki
ga zaznamuje trikratna repeticija tona in nato gibanje v osminkah. Celo skladbo,
vseh dvajset taktov, skladatelj vztraja pri razliènih variantah tega motiva in
njegovih razliènih harmonskih tolmaèenjih, ki so v razvojnem pogledu vpeta v
proces vedno bolj jasne zavezanosti izhodišèni tonaliteti d-mola. Èe je zaèetek s
prevladujoèimi kvartnimi harmonijami še negotov, se na koncu izriše jasno
funkcijsko sosledje (t–VIIb–II–VIIII–II–t). Drugaèno obliko harmonskega
»razèišèevanja« prinaša Romanca, kjer dodajanje ali odvzemanje harmonsko
tujih tonov ni oblikotvorni element, temveè je enakomerno razporejeno po celotni
skladbi. Ta v celoti temelji na enostavnem tritonskem motivu, ki je v nadaljevanju
predmet razliènih transformacij in predvsem harmonskih osvetlitev, pri èemer
izstopajo številni dodani toni, alteracije in mediantne zveze (v srednjem delu
sreèamo tudi za Ciglièa znaèilne septime in none), medtem ko je v ozadju ves èas
na delu funkcijska logika. Še bolj izrazito monotematska – brez kontrastnega B
dela – je Študija, zasnovana kot tipièna etuda za ve banje igranja oktav. Znaèilni
kromatièno zasnovani dvotaktni motiv se sekvenèno stopnjuje in v drugem delu je
konstantno šestnajstinsko gibanje še intenzivirano s hitrejšimi triolami, dokler
skladatelj malo pred koncem ne dose e vrhunca in nato potone v sekstakordu
e-mola, tonaliteti, ki je sicer preostali del skladbe ni nakazoval.
Podobno instruktivni namen kot Študija, ima tudi Suita v starem slogu
(1945), le da so tokrat tudi oblikovne šablone povzete po tipièni baroèni formi
60
