Page 59 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 59
gor Pompe, »NAJBR VEDNO PIŠEM ISTO SKLADBO...«
Še bolj izrazit postane ta postopek v naslednji miniaturi Valse triste. Skladba
ima povsem identièno strukturo kot kompoziciji Za Elviro ali Une tabatiere a
musique; gre ponovno za valèek v tridelni obliki s povsem šolsko periodièno
strukturo. Njegov posebni mik le i prav v harmonskih obarvanostih: kljub trem
predznakom sprva tonalno središèe ni jasno, najbolj izrazito pa iz harmonske slike
izstopata pogosta raba tritonusa in septim. Toda harmonska negotovost se v
drugih periodah umika veèji preglednosti: tako je v A delu prva perioda z izjemo
razloènega subdominantnega kvartsekstakorda (predznaki sugerirajo tonaliteto
fis-mol) nejasna, nadaljevanje pa s funkcijskim nizom
VII–VI6–VIIII7–II7–VIIs–s–D7–T prinaša jasno kadenco. Podobna slika se ponovi
v srednjem B delu, kjer v spremljavi najprej dominirajo disonanène septime, nato
pa smo spet prièa kadenènemu sosledju D7–DD7–T64–VII–t, zadnji akord pa Cigliè
zvoèno obarva s sixte ajoutée.
Primer 1: Motiv skladbe Capriccetto
Valse triste tako e razkriva Ciglièevo ujetost v znaèilno dvojnost: ena plat
njegovega glasbenega stavka ostaja skoraj šablonsko tradicionalna (v tem
primeru oblika s periodièno strukturo), druga (harmonska slika) pa izdaja izrazite
osebne poteze in posledièno tudi eljo po novem. Še bolj jasna postaja taka
dvojnost v zakljuèni skladbi suite, Scherzinu. Celotno skladbico obvladujejo trije
kratki domisleki, predstavljeni e v zaèetnih desetih taktih (prim. 2): hitro staccato
gibanje v sekundah kot spremljava, kratek ponavljajoèi se motiv v a-molu (a) in
bolj melodièno zaokro ena spušèajoèa se linija (b). Napetostne dvojnosti, osnova
za humorno hudomušnost skladbe, nastajajo e med domisleki samimi: ostra
disonanènost spremljave je v nasprotju z jasnim a-molom prvega domisleka in
terèno melodiènostjo drugega domisleka. Oblikovno je skladba zamišljena kot
zaporedni niz izmenjavanj med obema motiviènima domislekoma, ki sta
opremljena vsakiè z nekoliko drugaèno spremljavo, sicer vedno zavezano
znaèilnim sekundam.
59
Še bolj izrazit postane ta postopek v naslednji miniaturi Valse triste. Skladba
ima povsem identièno strukturo kot kompoziciji Za Elviro ali Une tabatiere a
musique; gre ponovno za valèek v tridelni obliki s povsem šolsko periodièno
strukturo. Njegov posebni mik le i prav v harmonskih obarvanostih: kljub trem
predznakom sprva tonalno središèe ni jasno, najbolj izrazito pa iz harmonske slike
izstopata pogosta raba tritonusa in septim. Toda harmonska negotovost se v
drugih periodah umika veèji preglednosti: tako je v A delu prva perioda z izjemo
razloènega subdominantnega kvartsekstakorda (predznaki sugerirajo tonaliteto
fis-mol) nejasna, nadaljevanje pa s funkcijskim nizom
VII–VI6–VIIII7–II7–VIIs–s–D7–T prinaša jasno kadenco. Podobna slika se ponovi
v srednjem B delu, kjer v spremljavi najprej dominirajo disonanène septime, nato
pa smo spet prièa kadenènemu sosledju D7–DD7–T64–VII–t, zadnji akord pa Cigliè
zvoèno obarva s sixte ajoutée.
Primer 1: Motiv skladbe Capriccetto
Valse triste tako e razkriva Ciglièevo ujetost v znaèilno dvojnost: ena plat
njegovega glasbenega stavka ostaja skoraj šablonsko tradicionalna (v tem
primeru oblika s periodièno strukturo), druga (harmonska slika) pa izdaja izrazite
osebne poteze in posledièno tudi eljo po novem. Še bolj jasna postaja taka
dvojnost v zakljuèni skladbi suite, Scherzinu. Celotno skladbico obvladujejo trije
kratki domisleki, predstavljeni e v zaèetnih desetih taktih (prim. 2): hitro staccato
gibanje v sekundah kot spremljava, kratek ponavljajoèi se motiv v a-molu (a) in
bolj melodièno zaokro ena spušèajoèa se linija (b). Napetostne dvojnosti, osnova
za humorno hudomušnost skladbe, nastajajo e med domisleki samimi: ostra
disonanènost spremljave je v nasprotju z jasnim a-molom prvega domisleka in
terèno melodiènostjo drugega domisleka. Oblikovno je skladba zamišljena kot
zaporedni niz izmenjavanj med obema motiviènima domislekoma, ki sta
opremljena vsakiè z nekoliko drugaèno spremljavo, sicer vedno zavezano
znaèilnim sekundam.
59
