Page 56 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 56
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
vojni v vojaškem zaporu.4 Skladateljev seznam del, objavljen v knjigi omenjenih
pogovorov, navaja štirinajst del – Tri miniature (Pepelkina to ba, Jutro v parku,
Na promenadi), Za Elviro, Mala suita (Une tabatiere a musique, Capriccetto,
Valse triste, Scherzino), Nokturno, Bakhanal, Suita v starem slogu in Tri klavirske
skladbe (Ostinato, Romanca, Študija) – vendar pa je danes med dostopnimi
rokopisi, hranjenimi po skladateljevi volji v Arhivu Slovenije oz. natisnjenim
notnim gradivom mogoèe odkriti le dvanajst skladb. Iz zbirke Treh miniatur, ki
naj bi nastajala med letoma 1934 in 1940 in naj bi jo prviè izvedel skladatelj sam
leta 1940 na koncertu Mladinskega sokolskega društva,5 je v rokopisu in natisu
ohranjena zgolj skladba Jutro (v parku), medtem ko (še) pogrešamo partituri
Pepelkine to be in skladbe Na promenadi.
Posebej znaèilno je, da nam ohranjena klavirska dela odpirajo èasovni razpon
med letoma 1934 in 1945, kar pomeni, da gre praktièno v vseh primerih za
skladateljeva mladostna dela – ob prvi ohranjeni skladbi je imel trinajst let, ko je
napisal zadnje klavirsko delo pa štiriindvajset. Toda kljub temu ka ejo mnoge
znaèilnosti skladateljevega kasnejšega, povojnega, »zrelega« sloga. Še veè – v
zgodnjem klavirskem opusu najdemo številne osnovne klice, iz katerih bo
skladatelj kasneje razvil svoja najbolj uspela dela. V tem pogledu sta še posebej
zanimivi klavirski skladbi Nokturno in Bakhanal, obe nastali leta 1942 in istega
leta tudi natisnjeni v samozalo bi. Nokturno je namreè skladatelj dve leti kasneje
inštrumentiral, Bakhanal pa je postal osnova za razširjeno koreografsko pesnitev
Obre je plesalk. Toda razmerja med originalom in kasnejšima verzijama ne gre
razumeti v enostavnem smislu inštrumentacije in priredbe – klavirski deli ne
funkcionirata le kot zaloga materiala, temveè so v njiju skriti tudi osnovni
vsebinski nastavki. Študij prve natisnjene verzije klavirske skladbe Nokturno tako
razkrije, da je skladatelj v tej fazi delo opremil tudi s podnaslovom » ivljenja
trudna duša«, posamezne formalne odseke skladbe pa opremil s programskimi
naslovi: po 16 taktih uvoda sledijo »Silhuete« (Piu mosso), nato »Vizija«,
izra ena v 2 taktih, in konèno odsek, oznaèen s tempom Lento in naslovom
» ivljenja trudna duša«. Nenavadno je, da je inštrumentirani Nokturno kasneje
postal središèna skladba treh Simfoniènih skic, kot ciklus dovršenih šele leta 1965,
pri èemer se preostali skici materialno ne navezujeta na Nokturno, nosita pa
naslova Silhueta in Vizija, kar pomeni, da ju je mogoèe razumeti kot nekakšni
glasbeni razširitvi programske ideje, ki jo je skladatelj polo il e v program
izhodišène klavirske skladbe.
Nekoliko drugaèe je odvisnost med klavirskim Bakhanalom in orkestrskim
Obre jem plesalk iz leta 1952 predvsem snovne narave – skladatelju je klavirsko
delo izhodišèe: doloèeni odseki Obre ja plesalk so zgolj inštrumentacija
klavirske skladbe, doloèeni so dodani na novo, posamezni odseki pa so
motivièno-tematsko izpeljani iz zgodnjega klavirskega dela. Pri tem ne gre
prezreti, da zelo sorodni divji ritmièni impulzi, kot jih najdemo v Bakhanalu in
4 Prav tam, str. 133.
5 Prav tam, str. 246.
56
vojni v vojaškem zaporu.4 Skladateljev seznam del, objavljen v knjigi omenjenih
pogovorov, navaja štirinajst del – Tri miniature (Pepelkina to ba, Jutro v parku,
Na promenadi), Za Elviro, Mala suita (Une tabatiere a musique, Capriccetto,
Valse triste, Scherzino), Nokturno, Bakhanal, Suita v starem slogu in Tri klavirske
skladbe (Ostinato, Romanca, Študija) – vendar pa je danes med dostopnimi
rokopisi, hranjenimi po skladateljevi volji v Arhivu Slovenije oz. natisnjenim
notnim gradivom mogoèe odkriti le dvanajst skladb. Iz zbirke Treh miniatur, ki
naj bi nastajala med letoma 1934 in 1940 in naj bi jo prviè izvedel skladatelj sam
leta 1940 na koncertu Mladinskega sokolskega društva,5 je v rokopisu in natisu
ohranjena zgolj skladba Jutro (v parku), medtem ko (še) pogrešamo partituri
Pepelkine to be in skladbe Na promenadi.
Posebej znaèilno je, da nam ohranjena klavirska dela odpirajo èasovni razpon
med letoma 1934 in 1945, kar pomeni, da gre praktièno v vseh primerih za
skladateljeva mladostna dela – ob prvi ohranjeni skladbi je imel trinajst let, ko je
napisal zadnje klavirsko delo pa štiriindvajset. Toda kljub temu ka ejo mnoge
znaèilnosti skladateljevega kasnejšega, povojnega, »zrelega« sloga. Še veè – v
zgodnjem klavirskem opusu najdemo številne osnovne klice, iz katerih bo
skladatelj kasneje razvil svoja najbolj uspela dela. V tem pogledu sta še posebej
zanimivi klavirski skladbi Nokturno in Bakhanal, obe nastali leta 1942 in istega
leta tudi natisnjeni v samozalo bi. Nokturno je namreè skladatelj dve leti kasneje
inštrumentiral, Bakhanal pa je postal osnova za razširjeno koreografsko pesnitev
Obre je plesalk. Toda razmerja med originalom in kasnejšima verzijama ne gre
razumeti v enostavnem smislu inštrumentacije in priredbe – klavirski deli ne
funkcionirata le kot zaloga materiala, temveè so v njiju skriti tudi osnovni
vsebinski nastavki. Študij prve natisnjene verzije klavirske skladbe Nokturno tako
razkrije, da je skladatelj v tej fazi delo opremil tudi s podnaslovom » ivljenja
trudna duša«, posamezne formalne odseke skladbe pa opremil s programskimi
naslovi: po 16 taktih uvoda sledijo »Silhuete« (Piu mosso), nato »Vizija«,
izra ena v 2 taktih, in konèno odsek, oznaèen s tempom Lento in naslovom
» ivljenja trudna duša«. Nenavadno je, da je inštrumentirani Nokturno kasneje
postal središèna skladba treh Simfoniènih skic, kot ciklus dovršenih šele leta 1965,
pri èemer se preostali skici materialno ne navezujeta na Nokturno, nosita pa
naslova Silhueta in Vizija, kar pomeni, da ju je mogoèe razumeti kot nekakšni
glasbeni razširitvi programske ideje, ki jo je skladatelj polo il e v program
izhodišène klavirske skladbe.
Nekoliko drugaèe je odvisnost med klavirskim Bakhanalom in orkestrskim
Obre jem plesalk iz leta 1952 predvsem snovne narave – skladatelju je klavirsko
delo izhodišèe: doloèeni odseki Obre ja plesalk so zgolj inštrumentacija
klavirske skladbe, doloèeni so dodani na novo, posamezni odseki pa so
motivièno-tematsko izpeljani iz zgodnjega klavirskega dela. Pri tem ne gre
prezreti, da zelo sorodni divji ritmièni impulzi, kot jih najdemo v Bakhanalu in
4 Prav tam, str. 133.
5 Prav tam, str. 246.
56
