Page 55 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 55
gor Pompe, »NAJBR VEDNO PIŠEM ISTO SKLADBO...«
Gregor Pompe
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
»NAJBR VEDNO PIŠEM ISTO SKLADBO«. OB
KLAVIRSKEM OPUSU ZVONIMIRJA CIGLIÈA
Izvleèek: Èlanek prinaša analitièni pregled Ciglièevih klavirskih kompozicij – teh naj bi
bilo izvorno petdeset, vendar se jih je ohranilo le dvanajst. Kljub temu da gre v vseh
primerih za mladostna dela, se v njih e ka ejo številne poteze, ki jih sreèamo tudi v
skladateljevem zrelem opusu. Povezava med mladostnimi in zrelimi deli pa je precej
kompleksna, saj odnosi niso zgolj estetske in kompozicijsko-tehniène narave, temveè tudi
materialne. Zato je mogoèe sklepati, da je bilo v Ciglièevem skladateljskem fokusu vedno
pravzaprav pisanje ene in iste Kompozicije.
Kljuène besede: Zvonimir Cigliè, slovenska glasba, glasba 20. stoletja, klavirska glasba
Abstract: The article presents an analytical overview of Cigliè’s piano compositions –
presumably, he wrote fifty, but only twenty survived. Even though all of them are youthful
works, numerous features found in his mature works are already evident. The connection
between his youthful and mature works is a rather complex one, as it is related not only to
aesthetics and composing technique but also to the material used. For this reason, it is
possible to make conclusions that Cigliè was focused on constantly writing one and the
same Composition.
Keywords: Zvonimir Cigliè, Slovenian music, 20th Century music, piano music
Ciglièev klavirski opus: mladostna dela
Slavni ameriški dirigent, skladatelj in glasbeni mislec Leonard Bernstein je
leta 1977 na tiskovni konferenci ob izvedbi svojih del v Berlinu priznal: »Najbr
vedno pišem isto skladbo, kar velja za vse skladatelje. Toda vsakiè je to nov
poizkus.«1 Zdi se, da bi podobno misel lahko zapisali tudi ob opusu slovenskega
skladatelja Zvonimirja Ciglièa (1921–2006), sugerira pa nam jo v svoji izjavi tudi
skladatelj sam: »Ves moj opus, od prve znane (klavirske) skladbe JUTRO (1934)
pa vse do zakljuènega BO ANSKEGA ABSURDA, simfoniènega epitafa (1983),
je vsebinsko, oblikovno in smiselno povezan.«2
Ciglièev opus ni velik, toda v resnici se izka e kot izredno enovit in v takšno
sklenjeno celoto se vkljuèujejo tudi skladateljeva klavirska dela. Cigliè sam v
pogovoru s Francem Kri narjem izpostavlja, da naj bi napisal kar petdeset
klavirskih del,3 vendar pa naj bi jih velik del za gali Italijani med vojno, nekaj pa
naj bi se jih izgubilo še med nemško okupacijo in kasneje, ko je bil skladatelj po
1 Cit. po Jack Gottlieb, »Bernstein conducts Bernstein: Symphony no. 1 ‘Jeremiah’«, v: Bernstein conducts
Bernstein, Deutsche Grammophon, Hamburg 1978, str. 4.
2 Franc Kri nar, Zvonimir Cigliè - biti ustvarjalec: razmišljanja skladatelja, dirigenta, pedagoga in èastnega
doktorja glasbe Zvonimirja Ciglièa v razgovorih s Francem Kri narjem, Ljubljana: Arhiv Republike
Slovenije, 2006, str. 103.
3 Prav tam, str. 195.
55
Gregor Pompe
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
»NAJBR VEDNO PIŠEM ISTO SKLADBO«. OB
KLAVIRSKEM OPUSU ZVONIMIRJA CIGLIÈA
Izvleèek: Èlanek prinaša analitièni pregled Ciglièevih klavirskih kompozicij – teh naj bi
bilo izvorno petdeset, vendar se jih je ohranilo le dvanajst. Kljub temu da gre v vseh
primerih za mladostna dela, se v njih e ka ejo številne poteze, ki jih sreèamo tudi v
skladateljevem zrelem opusu. Povezava med mladostnimi in zrelimi deli pa je precej
kompleksna, saj odnosi niso zgolj estetske in kompozicijsko-tehniène narave, temveè tudi
materialne. Zato je mogoèe sklepati, da je bilo v Ciglièevem skladateljskem fokusu vedno
pravzaprav pisanje ene in iste Kompozicije.
Kljuène besede: Zvonimir Cigliè, slovenska glasba, glasba 20. stoletja, klavirska glasba
Abstract: The article presents an analytical overview of Cigliè’s piano compositions –
presumably, he wrote fifty, but only twenty survived. Even though all of them are youthful
works, numerous features found in his mature works are already evident. The connection
between his youthful and mature works is a rather complex one, as it is related not only to
aesthetics and composing technique but also to the material used. For this reason, it is
possible to make conclusions that Cigliè was focused on constantly writing one and the
same Composition.
Keywords: Zvonimir Cigliè, Slovenian music, 20th Century music, piano music
Ciglièev klavirski opus: mladostna dela
Slavni ameriški dirigent, skladatelj in glasbeni mislec Leonard Bernstein je
leta 1977 na tiskovni konferenci ob izvedbi svojih del v Berlinu priznal: »Najbr
vedno pišem isto skladbo, kar velja za vse skladatelje. Toda vsakiè je to nov
poizkus.«1 Zdi se, da bi podobno misel lahko zapisali tudi ob opusu slovenskega
skladatelja Zvonimirja Ciglièa (1921–2006), sugerira pa nam jo v svoji izjavi tudi
skladatelj sam: »Ves moj opus, od prve znane (klavirske) skladbe JUTRO (1934)
pa vse do zakljuènega BO ANSKEGA ABSURDA, simfoniènega epitafa (1983),
je vsebinsko, oblikovno in smiselno povezan.«2
Ciglièev opus ni velik, toda v resnici se izka e kot izredno enovit in v takšno
sklenjeno celoto se vkljuèujejo tudi skladateljeva klavirska dela. Cigliè sam v
pogovoru s Francem Kri narjem izpostavlja, da naj bi napisal kar petdeset
klavirskih del,3 vendar pa naj bi jih velik del za gali Italijani med vojno, nekaj pa
naj bi se jih izgubilo še med nemško okupacijo in kasneje, ko je bil skladatelj po
1 Cit. po Jack Gottlieb, »Bernstein conducts Bernstein: Symphony no. 1 ‘Jeremiah’«, v: Bernstein conducts
Bernstein, Deutsche Grammophon, Hamburg 1978, str. 4.
2 Franc Kri nar, Zvonimir Cigliè - biti ustvarjalec: razmišljanja skladatelja, dirigenta, pedagoga in èastnega
doktorja glasbe Zvonimirja Ciglièa v razgovorih s Francem Kri narjem, Ljubljana: Arhiv Republike
Slovenije, 2006, str. 103.
3 Prav tam, str. 195.
55
