Page 63 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 63
gor Pompe, »NAJBR VEDNO PIŠEM ISTO SKLADBO...«
»pirotehnike«. Ciglièeva stalnica ostaja, da so posamezne enote oz.
transformacije ujete v periodièno »kvadraturo«.
Tabela 1: Blokovska »nanizanka« transformacij osnovnega motiva v skladbi Bakhanal.
uvod a a1 a2 a1' prehod a a1 a3 a4 prehod a2 koda
2
2 10 8 8 8 4 10 8 8 16 4 88
Allegro furioso Agitato e Presto
molto
appassionato
Nizanja variant motiva, ki so zanimive bolj zaradi ritmiènih prestavitev in
manj zaradi diastematike, pogoste ostinatne figure (v epizodah a in a3) in
stopnjevanje pianistiène bravuroznosti, skladbi podeljuje obèutek nekontrolirane,
strastne improviziranosti, ki pa je v resnici le navidezna: skladatelj stopnjevanje
ves èas kontrolira prek urejene periodike in tonalne podobe, v kateri dominira
uporaba celotonske lestvice (prim. 4), bolj izrazit »okus« po gis-molu v epizodi a2
in znaèilni zmanjšani akord z veliko septimo.
Primer 4: Gradivo celotonske lestvice kot ostinatna spremljava ob prvem nastopu
osnovne motiviène celice Bakhanala.
Zanimivo je, da je prav specifièno delo z motivom – neskonèno nizanje
razliènih variant iste izhodišène motiviène celice – Ciglièu omogoèalo, da je
material iz Bakhanala uporabil in še nadalje razvil v simfonièni koreografski
pesnitvi Obre je plesalk. V tem delu je namreè poleg orkestracij odsekov
klavirskega dela mogoèe odkriti še vrsto epizod, v katerih Cigliè naniza še nove
variante istega motiva.
63
»pirotehnike«. Ciglièeva stalnica ostaja, da so posamezne enote oz.
transformacije ujete v periodièno »kvadraturo«.
Tabela 1: Blokovska »nanizanka« transformacij osnovnega motiva v skladbi Bakhanal.
uvod a a1 a2 a1' prehod a a1 a3 a4 prehod a2 koda
2
2 10 8 8 8 4 10 8 8 16 4 88
Allegro furioso Agitato e Presto
molto
appassionato
Nizanja variant motiva, ki so zanimive bolj zaradi ritmiènih prestavitev in
manj zaradi diastematike, pogoste ostinatne figure (v epizodah a in a3) in
stopnjevanje pianistiène bravuroznosti, skladbi podeljuje obèutek nekontrolirane,
strastne improviziranosti, ki pa je v resnici le navidezna: skladatelj stopnjevanje
ves èas kontrolira prek urejene periodike in tonalne podobe, v kateri dominira
uporaba celotonske lestvice (prim. 4), bolj izrazit »okus« po gis-molu v epizodi a2
in znaèilni zmanjšani akord z veliko septimo.
Primer 4: Gradivo celotonske lestvice kot ostinatna spremljava ob prvem nastopu
osnovne motiviène celice Bakhanala.
Zanimivo je, da je prav specifièno delo z motivom – neskonèno nizanje
razliènih variant iste izhodišène motiviène celice – Ciglièu omogoèalo, da je
material iz Bakhanala uporabil in še nadalje razvil v simfonièni koreografski
pesnitvi Obre je plesalk. V tem delu je namreè poleg orkestracij odsekov
klavirskega dela mogoèe odkriti še vrsto epizod, v katerih Cigliè naniza še nove
variante istega motiva.
63
