Page 33 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 33
n Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
spremlja vsa Ciglièeva orkestralna dela. Cigliè je o tem rad sam spregovoril na veè
mestih, v intervjujih in pisno.4
V televizijski oddaji »400 let slovenske glasbe – Zvonimir Cigliè« leta 1971
je skladatelj v pogovoru ob prenosu koncerta z njegovimi deli povedal naslednje:5
»Zame je umetniško ustvarjanje neprestano intenzivno sooèanje z golo realiteto
ivljenja, zaobjeto v ustvarjalèevi osebnosti in sublimirano skozi njegov
moralno-etièni princip v njegovo intuitivno pogojeno vizijo sveta. Umetniški
ustvarjalni proces ni normalno stanje – ne reèem, da je nenormalno, ampak je
anormalno. S tem se dotaknem labirinta èlovekove podzavesti. Izvrši se tragièni
akt. Spermij – iz globin podzavesti prihajajoè – oplodi jajèece zavesti. V ge se
iskra, in èe je ta dobro v gana, se razvname v ekstatiènem plamenu ustvarjalnega
procesa do dokonène vsebinske in oblikovne podobe umetnine. Intelekt je tu samo
usmerjevalec in urejevalec tega procesa, ker zgolj z intelektualnimi merili ne
moremo dojeti bistva umetnine.« Na vprašanje voditeljice oddaje, ki ga je
spraševala »Zakaj je to tragièno dejanje?«, je odgovoril takole: »Menim, da je
podstat ivljenja tragièna, da je tragiènost ivljenju lastna, da ivljenje potrjuje in
mu daje smisel.« Cigliè nato nadaljuje razmišljanje s posebno pozornostjo do
posameznih del svojega opusa, ko pravi: »Moj opus, kolikor ga je in kakršen je,
izhaja iz vsega tega kar sem povedal. ‘Simfonija’ iz leta 1948 nosi v sebi vse kali
in duhovne silnice moje nature, ki se v nekaterih mojih kasnejših skladbah
specifizirajo in skristalizirajo. ‘Obre je plesalk’ je pravzaprav ‘sinfonija ekstaze’
in sem ji literarni tekst podtaknil zaradi heterogenosti ritma, zaradi barvitosti
orkestra, zato, da sem omogoèil tudi baletno oblikovanje. ‘Vizija’ [na tem mestu
govorec predahne, op. p.], odnosno prej bi raje omenil ‘Concertino‘. Nasprotje
‘Obre ja plesalk’ je ‘Concertino za harfo in godala’, ki je do sedaj moja najbolj
intimna izpoved, saj sem ga pisal v èasu, ko so razlièna zasebna in dru bena
kladiva krepko tolkla po meni in me seveda tudi z mojo pomoèjo pritolkla do
‘miokarditisa‘.6V tem èasu sem napisal ‘Vizijo’, ki sem jo posvetil svojemu
pokojnemu ku ku, ki je bil poleg moje ene najzvestejši prijatelj in spremljevalec v
akutnem štadiju moje bolezni in je v svoji predsmrtni uri – v svoji agoniji – našel
še toliko moèi, da me je iskal in umrl pri meni. Skladbo sem mu posvetil tudi zato,
da poudarim vrednost in pravico bivanja sleherne kreature. […] No sedaj pa
‘Simfonia mortis‘.7V konceptu je konèana. Zahteva še tehnièno obdelavo.« Tu
pose e voditeljica z opombo in vprašanjem: »Besedi tragiènost in smrt se v vašem
ivljenju veèkrat ponavljata. Zakaj ‘Simfonija smrti‘?« Cigliè odgovarja:
4 Arhiv Republike Slovenije (dalje Arhiv RS), AS-1441, škatla 9,222, str. 1–2 in 1.
5 Celoten odstavek je prepis govorjenega veznega besedila med napovedovalko in Ciglièem. Iste misli je
Cigliè zapisal tudi drugje, vendar ohranjam tu ivo skladateljevo besedo. Prim: TV Slovenija, »400 let
slovenske glasbe – Zvonimir Cigliè«, oddajo je pripravil Borut Loparnik, kot redaktor je omenjen Kruno
Cipci; vir: Arhiv TV Slovenija, Ljubljana, posnetek 3.3.1971, predvajano 8.7.1971. Prim. tudi besedila za
oddajo, ohranjeno v: Arhiv RS, AS-1441, škatla 7,71, str. 1-4, 6, 5; Ciglièev rokopis za omenjeno oddajo:
škatli 9,121 in 9,127; Zvonimir Cigliè, O fenomenu umetniške ustvarjalnosti, tipkopis in rokopis, oktober
1970, Arhiv RS, AS-1441, škatla 7,109; tiskano v: Glasbena mladina Slovenije (7.11.1980), št. 2, str. 5;
hrani Arhiv RS, AS-1441, škatla 7,98.
6 In kasnejše kardiomyopathije.
7 O problematiki tega dela glej v zadnjem odseku prispevka.
33
spremlja vsa Ciglièeva orkestralna dela. Cigliè je o tem rad sam spregovoril na veè
mestih, v intervjujih in pisno.4
V televizijski oddaji »400 let slovenske glasbe – Zvonimir Cigliè« leta 1971
je skladatelj v pogovoru ob prenosu koncerta z njegovimi deli povedal naslednje:5
»Zame je umetniško ustvarjanje neprestano intenzivno sooèanje z golo realiteto
ivljenja, zaobjeto v ustvarjalèevi osebnosti in sublimirano skozi njegov
moralno-etièni princip v njegovo intuitivno pogojeno vizijo sveta. Umetniški
ustvarjalni proces ni normalno stanje – ne reèem, da je nenormalno, ampak je
anormalno. S tem se dotaknem labirinta èlovekove podzavesti. Izvrši se tragièni
akt. Spermij – iz globin podzavesti prihajajoè – oplodi jajèece zavesti. V ge se
iskra, in èe je ta dobro v gana, se razvname v ekstatiènem plamenu ustvarjalnega
procesa do dokonène vsebinske in oblikovne podobe umetnine. Intelekt je tu samo
usmerjevalec in urejevalec tega procesa, ker zgolj z intelektualnimi merili ne
moremo dojeti bistva umetnine.« Na vprašanje voditeljice oddaje, ki ga je
spraševala »Zakaj je to tragièno dejanje?«, je odgovoril takole: »Menim, da je
podstat ivljenja tragièna, da je tragiènost ivljenju lastna, da ivljenje potrjuje in
mu daje smisel.« Cigliè nato nadaljuje razmišljanje s posebno pozornostjo do
posameznih del svojega opusa, ko pravi: »Moj opus, kolikor ga je in kakršen je,
izhaja iz vsega tega kar sem povedal. ‘Simfonija’ iz leta 1948 nosi v sebi vse kali
in duhovne silnice moje nature, ki se v nekaterih mojih kasnejših skladbah
specifizirajo in skristalizirajo. ‘Obre je plesalk’ je pravzaprav ‘sinfonija ekstaze’
in sem ji literarni tekst podtaknil zaradi heterogenosti ritma, zaradi barvitosti
orkestra, zato, da sem omogoèil tudi baletno oblikovanje. ‘Vizija’ [na tem mestu
govorec predahne, op. p.], odnosno prej bi raje omenil ‘Concertino‘. Nasprotje
‘Obre ja plesalk’ je ‘Concertino za harfo in godala’, ki je do sedaj moja najbolj
intimna izpoved, saj sem ga pisal v èasu, ko so razlièna zasebna in dru bena
kladiva krepko tolkla po meni in me seveda tudi z mojo pomoèjo pritolkla do
‘miokarditisa‘.6V tem èasu sem napisal ‘Vizijo’, ki sem jo posvetil svojemu
pokojnemu ku ku, ki je bil poleg moje ene najzvestejši prijatelj in spremljevalec v
akutnem štadiju moje bolezni in je v svoji predsmrtni uri – v svoji agoniji – našel
še toliko moèi, da me je iskal in umrl pri meni. Skladbo sem mu posvetil tudi zato,
da poudarim vrednost in pravico bivanja sleherne kreature. […] No sedaj pa
‘Simfonia mortis‘.7V konceptu je konèana. Zahteva še tehnièno obdelavo.« Tu
pose e voditeljica z opombo in vprašanjem: »Besedi tragiènost in smrt se v vašem
ivljenju veèkrat ponavljata. Zakaj ‘Simfonija smrti‘?« Cigliè odgovarja:
4 Arhiv Republike Slovenije (dalje Arhiv RS), AS-1441, škatla 9,222, str. 1–2 in 1.
5 Celoten odstavek je prepis govorjenega veznega besedila med napovedovalko in Ciglièem. Iste misli je
Cigliè zapisal tudi drugje, vendar ohranjam tu ivo skladateljevo besedo. Prim: TV Slovenija, »400 let
slovenske glasbe – Zvonimir Cigliè«, oddajo je pripravil Borut Loparnik, kot redaktor je omenjen Kruno
Cipci; vir: Arhiv TV Slovenija, Ljubljana, posnetek 3.3.1971, predvajano 8.7.1971. Prim. tudi besedila za
oddajo, ohranjeno v: Arhiv RS, AS-1441, škatla 7,71, str. 1-4, 6, 5; Ciglièev rokopis za omenjeno oddajo:
škatli 9,121 in 9,127; Zvonimir Cigliè, O fenomenu umetniške ustvarjalnosti, tipkopis in rokopis, oktober
1970, Arhiv RS, AS-1441, škatla 7,109; tiskano v: Glasbena mladina Slovenije (7.11.1980), št. 2, str. 5;
hrani Arhiv RS, AS-1441, škatla 7,98.
6 In kasnejše kardiomyopathije.
7 O problematiki tega dela glej v zadnjem odseku prispevka.
33
