Page 31 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 31
n Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
Ivan Florjanc
Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani
ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
Izvleèek: Avtor prispevka se poglablja v Ciglièev orkestralni opus. Popis zajema vsa v
literaturi omenjena orkestralna dela, upošteva pa tudi nekatera druga, kjer je Ciglièeva
orkestralna misel izstopajoèa. Popis opusa skriva doloèene pasti, saj za nekatera doslej
navedena dela ni mogoèe najti partitur, ali pa so skrita pod novim imenom. Takšna dela so
oznaèena z vprašajem, zagate pa so v prispevku pojasnjene. Obširni navedki pojasnjujejo
Ciglièev ivljenjski ustvarjalni etos (npr. tragiènost) in njegov glasbeno-estetski nazor,
kar je opora analizam in razumevanju skladateljevega orkestralnega in celotnega opusa.
Kljuène besede: Zvonimir Cigliè, orkestralna dela, Cigliè in tragiènost, Sinfonija
appassionata, Obre je plesalk
Abstract: The paper focuses on Zvonimir Cigliè’s orchestral works. In addition to all the
works mentioned in previous publications on Cigliè’s orchestral works, the list
encompasses some other compositions where his orchestral thought was markedly
evident. The list also includes some dubious works for which no sheet music exists or
which could be found under a different name. Such works are marked with a question
mark and discussed later in the paper. The debate is highlighted by extensive quotations
from Cigliè’s life and productive ethos (e.g. tragedy) and his music aesthetic posture,
which is of great support for analyzing and understanding not only his orchestral but his
entire body of work.
Keywords: Zvonimir Cigliè, orchestral works, Cigliè and tragedy, Sinfonia
appassionata, Obre je plesalk
Cigliè – dirigent in izrazito orkestralno razmišljajoè skladatelj
Ob priliki izvedbe svoje 1. Simfonije iz leta 1948 – danes je znana kot
Sinfonija appassionata – je Zvonimir Cigliè na vprašanje, èe daje »morda
prednost komponiranju pred dirigiranjem ali obratno«, odgovoril takole:
»Komponiram iz svoje osebne notranje potrebe, ne pa iz kakih vnanjih nagibov.
Sicer pa mi daje tudi dirigiranje mo nost za umetniško iz ivljanje. Toda danes res
še ne morem dati neke doloèene trditve.«1 Tako je trdil Zvonimir Cigliè aprila leta
1952.
Èe preletimo Ciglièevo ivljenjsko pot, bi morda res lahko trdili, da je pri
njem vse ivljenje prevladovala poustvarjalna, dirigentska duša nad ustvarjalno,
skladateljsko. To je ob isti priliki nakazal rekoè: »Na vsak naèin elim nadaljevati
z dirigentskim delovanjem, a kot dirigenta me najbolj veseli operno delo.«2 Po
tem obdobju smo ga kot dirigenta sreèevali ne le v operi, marveè tudi v koncertnih
dvoranah. Veselje do »opernega dela« je paè razširil tudi na simfoniko, na vso
1 N[astja]. [gur]., »Simfonièni koncert novih del sodobnih slovenskih skladateljev«, Orkester Slovenske
filharmonije, koncertni list, Ljubljana: Slovenska Filharmonija, 25. 4. 1952, str. 140.
2 Prav tam.
31
Ivan Florjanc
Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani
ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
Izvleèek: Avtor prispevka se poglablja v Ciglièev orkestralni opus. Popis zajema vsa v
literaturi omenjena orkestralna dela, upošteva pa tudi nekatera druga, kjer je Ciglièeva
orkestralna misel izstopajoèa. Popis opusa skriva doloèene pasti, saj za nekatera doslej
navedena dela ni mogoèe najti partitur, ali pa so skrita pod novim imenom. Takšna dela so
oznaèena z vprašajem, zagate pa so v prispevku pojasnjene. Obširni navedki pojasnjujejo
Ciglièev ivljenjski ustvarjalni etos (npr. tragiènost) in njegov glasbeno-estetski nazor,
kar je opora analizam in razumevanju skladateljevega orkestralnega in celotnega opusa.
Kljuène besede: Zvonimir Cigliè, orkestralna dela, Cigliè in tragiènost, Sinfonija
appassionata, Obre je plesalk
Abstract: The paper focuses on Zvonimir Cigliè’s orchestral works. In addition to all the
works mentioned in previous publications on Cigliè’s orchestral works, the list
encompasses some other compositions where his orchestral thought was markedly
evident. The list also includes some dubious works for which no sheet music exists or
which could be found under a different name. Such works are marked with a question
mark and discussed later in the paper. The debate is highlighted by extensive quotations
from Cigliè’s life and productive ethos (e.g. tragedy) and his music aesthetic posture,
which is of great support for analyzing and understanding not only his orchestral but his
entire body of work.
Keywords: Zvonimir Cigliè, orchestral works, Cigliè and tragedy, Sinfonia
appassionata, Obre je plesalk
Cigliè – dirigent in izrazito orkestralno razmišljajoè skladatelj
Ob priliki izvedbe svoje 1. Simfonije iz leta 1948 – danes je znana kot
Sinfonija appassionata – je Zvonimir Cigliè na vprašanje, èe daje »morda
prednost komponiranju pred dirigiranjem ali obratno«, odgovoril takole:
»Komponiram iz svoje osebne notranje potrebe, ne pa iz kakih vnanjih nagibov.
Sicer pa mi daje tudi dirigiranje mo nost za umetniško iz ivljanje. Toda danes res
še ne morem dati neke doloèene trditve.«1 Tako je trdil Zvonimir Cigliè aprila leta
1952.
Èe preletimo Ciglièevo ivljenjsko pot, bi morda res lahko trdili, da je pri
njem vse ivljenje prevladovala poustvarjalna, dirigentska duša nad ustvarjalno,
skladateljsko. To je ob isti priliki nakazal rekoè: »Na vsak naèin elim nadaljevati
z dirigentskim delovanjem, a kot dirigenta me najbolj veseli operno delo.«2 Po
tem obdobju smo ga kot dirigenta sreèevali ne le v operi, marveè tudi v koncertnih
dvoranah. Veselje do »opernega dela« je paè razširil tudi na simfoniko, na vso
1 N[astja]. [gur]., »Simfonièni koncert novih del sodobnih slovenskih skladateljev«, Orkester Slovenske
filharmonije, koncertni list, Ljubljana: Slovenska Filharmonija, 25. 4. 1952, str. 140.
2 Prav tam.
31
