Page 74 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 74
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
oziroma drugaène cilje: izšolati solistiène pevce, ki bodo usposobljeni peti na
odrskih deskah v gledališèu.51
Prvi rod slovenskih poklicnih igralcev, h kateremu sodijo Anton Verovšek,
Anton Cerar, Avgusta Danilova, Zofija Borštnik (z gledališkim imenom
Zvonarjeva), je svojo umetniško pot zaèel v ljubljanski èitalnici in kasneje v
novem De elnem gledališèu. Pri vseh naštetih je opazen izrazit prehod iz
amaterstva v profesionalizem. Bodoèi profesionalni igralci so se igralsko
izobra evali na študijskih potovanjih v Pragi in na Dunaju. Mo nosti gostovanj
so jim nudila mesta, kot so Zagreb, Trst, Sofija idr. V Sloveniji so se v tistem èasu
izobra evali pri starejšem vrstniku Ignaciju Borštniku.
Za sociološko strukturo slovenskega gledališèa v teh letih je znaèilno, da so
gledališèniki, kasneje cenjeni profesionalni igralci, po veèini izhajali iz
perifernega sveta, in sicer kot bivši obrtniški vajenci, rokodelci ali mali uradniki
oz. študenti. V njihovem poklicnem in tudi v umetniškem razvoju se vseskozi
odra a velika volja in pogum malega slovenskega èloveka.
Pomembna prelomnica se je zgodila leta 1919, ko je bil ustanovljen
ljubljanski konservatorij, leta 1926 podr avljen in preimenovan v Dr avni
konservatorij, prav tako pa se je februarja 1919 dvignil zastor v novi hiši
ljubljanske Drame. Širok profil igralca, ki je bil obenem pevec z igralskimi
vešèinami, je posledica izobra evanja polivalentnega profila glasbeno-gledališke
scene. K temu je zagotovo najveè pripomogel program Konservatorija, kjer so
pouèevali petje (koncertni in operni oddelek) ter imeli operno in dramatièno šolo.
Primarne naloge konservatorija so bile gojiti in izobra evati kader, ki bo
sposoben izvajanja orkestralne glasbe, sodelovanja pri opernih predstavah, v
simfoniènih in vojaških orkestrih ter gojiti in izobra evati operne pevce, operne
zboriste in dramske igralce.
Delovni pogoji za gledališènike so bili med leti 1919–1940 izredno te ki,
kljub dejstvu, da sta bili glavni dve poklicni gledališèi v Ljubljani in Mariboru
takrat e podr avljeni ali vsaj delno podru bljeni. Tedanja dru ba se je
spoprijemala z gospodarsko krizo, z zelo majhnim zanimanjem politiènih strank
za umetniško dejavnost, kar je posledièno vplivalo na dr avno (ne)podporo, s
cenzurnimi ukrepi za marsikatero uprizoritev, ki ni bila oblastem všeè, in ne
nazadnje s pomanjkljivo strokovno izobrazbo mladih igralcev (pevcev). V tem
obdobju so mladi igralci še vedno odhajali na druge odre, obièajno v priviligirana
gledališèa v Jugoslaviji in tujini, ki so nudila veè razvojnih mo nosti in
umetniških potrditev. Èas med obema vojnama je bil v marsièem kriznega
znaèaja: Opera v Ljubljani za najbolj nadarjene pevce ni bila privlaèna, ne po
repertoarju in ne po tehtnosti ansambla. Iz zaèaranega kroga je bilo te ko
izstopiti, zato so številni slovenski pevci svetovnega slovesa zapustili domaèa tla
in se vraèali le še na gostovanja ali zaslu en oddih v zrelih letih.
51 C. Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I., Ljubljana, 1992, str. 201–202.
74
oziroma drugaène cilje: izšolati solistiène pevce, ki bodo usposobljeni peti na
odrskih deskah v gledališèu.51
Prvi rod slovenskih poklicnih igralcev, h kateremu sodijo Anton Verovšek,
Anton Cerar, Avgusta Danilova, Zofija Borštnik (z gledališkim imenom
Zvonarjeva), je svojo umetniško pot zaèel v ljubljanski èitalnici in kasneje v
novem De elnem gledališèu. Pri vseh naštetih je opazen izrazit prehod iz
amaterstva v profesionalizem. Bodoèi profesionalni igralci so se igralsko
izobra evali na študijskih potovanjih v Pragi in na Dunaju. Mo nosti gostovanj
so jim nudila mesta, kot so Zagreb, Trst, Sofija idr. V Sloveniji so se v tistem èasu
izobra evali pri starejšem vrstniku Ignaciju Borštniku.
Za sociološko strukturo slovenskega gledališèa v teh letih je znaèilno, da so
gledališèniki, kasneje cenjeni profesionalni igralci, po veèini izhajali iz
perifernega sveta, in sicer kot bivši obrtniški vajenci, rokodelci ali mali uradniki
oz. študenti. V njihovem poklicnem in tudi v umetniškem razvoju se vseskozi
odra a velika volja in pogum malega slovenskega èloveka.
Pomembna prelomnica se je zgodila leta 1919, ko je bil ustanovljen
ljubljanski konservatorij, leta 1926 podr avljen in preimenovan v Dr avni
konservatorij, prav tako pa se je februarja 1919 dvignil zastor v novi hiši
ljubljanske Drame. Širok profil igralca, ki je bil obenem pevec z igralskimi
vešèinami, je posledica izobra evanja polivalentnega profila glasbeno-gledališke
scene. K temu je zagotovo najveè pripomogel program Konservatorija, kjer so
pouèevali petje (koncertni in operni oddelek) ter imeli operno in dramatièno šolo.
Primarne naloge konservatorija so bile gojiti in izobra evati kader, ki bo
sposoben izvajanja orkestralne glasbe, sodelovanja pri opernih predstavah, v
simfoniènih in vojaških orkestrih ter gojiti in izobra evati operne pevce, operne
zboriste in dramske igralce.
Delovni pogoji za gledališènike so bili med leti 1919–1940 izredno te ki,
kljub dejstvu, da sta bili glavni dve poklicni gledališèi v Ljubljani in Mariboru
takrat e podr avljeni ali vsaj delno podru bljeni. Tedanja dru ba se je
spoprijemala z gospodarsko krizo, z zelo majhnim zanimanjem politiènih strank
za umetniško dejavnost, kar je posledièno vplivalo na dr avno (ne)podporo, s
cenzurnimi ukrepi za marsikatero uprizoritev, ki ni bila oblastem všeè, in ne
nazadnje s pomanjkljivo strokovno izobrazbo mladih igralcev (pevcev). V tem
obdobju so mladi igralci še vedno odhajali na druge odre, obièajno v priviligirana
gledališèa v Jugoslaviji in tujini, ki so nudila veè razvojnih mo nosti in
umetniških potrditev. Èas med obema vojnama je bil v marsièem kriznega
znaèaja: Opera v Ljubljani za najbolj nadarjene pevce ni bila privlaèna, ne po
repertoarju in ne po tehtnosti ansambla. Iz zaèaranega kroga je bilo te ko
izstopiti, zato so številni slovenski pevci svetovnega slovesa zapustili domaèa tla
in se vraèali le še na gostovanja ali zaslu en oddih v zrelih letih.
51 C. Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I., Ljubljana, 1992, str. 201–202.
74
