Page 133 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 133
ara Goliènik, IZVAJALNA PRAKSA KLAVIRSKIH DEL LUDWIGA VAN BEETHOVNA
Tamara Goliènik
Samostojna ustvarjalka na podroèju kulture
IZVAJALNA PRAKSA KLAVIRSKIH DEL LUDWIGA
VAN BEETHOVNA (povzetek magistrske naloge)
Glasbena umetnost se razlikuje od ostalih umetnosti v prvi vrsti po tem, da
vedno potrebuje interpreta – posrednika med njo in tistimi, h katerim se obraèa.
Polo aj glasbe je specifièen tudi zato, ker je njeno poustvarjanje prizadevanje za
èim toènejše in popolnejše upoštevanje skladateljevih namenov s pomoèjo
znakov v notnem tekstu kakor tudi za vse bolj toèno in popolno dešifriranje teh
znakov. Kako danes izvajati Beethovnova klavirska dela, je pomembno
vprašanje tako za pianista – interpreta, ki naj igra v slogu in duhu èasa, kot za
pedagoga, ki s podajanjem tega znanja daje uèencu široko podlago, v okviru
katere lahko najde svojo interpretacijsko svobodo. Èeprav so Beethovnove
klavirske skladbe stare e okrog dvesto let, so še vedno pogosto na koncertnih
repertoarjih, so obvezna snov v izobra evalnem procesu pianistov in so skoraj
vedno obvezni del programa na pianistiènih tekmovanjih. Ker so danes na voljo
tehnièno dobro opremljene dvorane, drugaèni in veèji klavirji ter veliko razliènih
izdaj notnega teksta, se v procesu oblikovanja popolnoma premišljene
interpretacije in v ohranjanju slogovne neokrnjenosti Beethovnovih klavirskih
del poraja mnogo vprašanj, na katera poskuša odgovoriti magistrsko delo.
Mnogih elementov interpretacije v Beethovnovem èasu niso zapisovali v
notni tekst, zato je potrebno poznavanje stare izvajalne prakse. Razkorak med
notnim zapisom in zvokom so glasbeniki nekdaj premostili z nezapisanimi
izvajalskimi navadami. Sodbo o tem, kako je skladatelj sam igral svoje skladbe,
pa si lahko ustvarimo ne le s preuèevanjem historiène izvajalne prakse klasiène
dobe, v kateri je ustvarjal, temveè tudi z dobrim poznavanjem Beethovna kot
komponista in pianista ter s poznavanjem pogojev, v katerih je ustvarjal. Tu
mislim predvsem na dru beno okolje in duh èasa, ki sta vplivala na njegov slog
skladanja, pa tudi na razvoj klavirja, ki je pogojeval in omejeval Beethovnovo
skladateljsko svobodo.
Ali sodobna izvajalna praksa in interpretacije odra ajo skladateljeve namere
in se pribli ujejo njegovim idealom, ali so sodobne izdaje notnih tekstov dovolj
avtentiène, da je to sploh mogoèe, in h kakšnim izvedbam se nagibajo sodobni
interpreti Beethovnovih klavirskih del? Problem je osvetljen s preuèevanjem
komponent interpretacije, kot so izbor instrumenta, svoboda v obravnavanju
notnega teksta in izrazne komponente od tempa do pedaliziranja. Pri tem so
upoštevani tako stara izvajalna praksa, Beethovnov pianizem in pogoji, v katerih
je ustvarjal, kot mnenja pomembnih sodobnih interpretov in teoretikov, saj se
133
Tamara Goliènik
Samostojna ustvarjalka na podroèju kulture
IZVAJALNA PRAKSA KLAVIRSKIH DEL LUDWIGA
VAN BEETHOVNA (povzetek magistrske naloge)
Glasbena umetnost se razlikuje od ostalih umetnosti v prvi vrsti po tem, da
vedno potrebuje interpreta – posrednika med njo in tistimi, h katerim se obraèa.
Polo aj glasbe je specifièen tudi zato, ker je njeno poustvarjanje prizadevanje za
èim toènejše in popolnejše upoštevanje skladateljevih namenov s pomoèjo
znakov v notnem tekstu kakor tudi za vse bolj toèno in popolno dešifriranje teh
znakov. Kako danes izvajati Beethovnova klavirska dela, je pomembno
vprašanje tako za pianista – interpreta, ki naj igra v slogu in duhu èasa, kot za
pedagoga, ki s podajanjem tega znanja daje uèencu široko podlago, v okviru
katere lahko najde svojo interpretacijsko svobodo. Èeprav so Beethovnove
klavirske skladbe stare e okrog dvesto let, so še vedno pogosto na koncertnih
repertoarjih, so obvezna snov v izobra evalnem procesu pianistov in so skoraj
vedno obvezni del programa na pianistiènih tekmovanjih. Ker so danes na voljo
tehnièno dobro opremljene dvorane, drugaèni in veèji klavirji ter veliko razliènih
izdaj notnega teksta, se v procesu oblikovanja popolnoma premišljene
interpretacije in v ohranjanju slogovne neokrnjenosti Beethovnovih klavirskih
del poraja mnogo vprašanj, na katera poskuša odgovoriti magistrsko delo.
Mnogih elementov interpretacije v Beethovnovem èasu niso zapisovali v
notni tekst, zato je potrebno poznavanje stare izvajalne prakse. Razkorak med
notnim zapisom in zvokom so glasbeniki nekdaj premostili z nezapisanimi
izvajalskimi navadami. Sodbo o tem, kako je skladatelj sam igral svoje skladbe,
pa si lahko ustvarimo ne le s preuèevanjem historiène izvajalne prakse klasiène
dobe, v kateri je ustvarjal, temveè tudi z dobrim poznavanjem Beethovna kot
komponista in pianista ter s poznavanjem pogojev, v katerih je ustvarjal. Tu
mislim predvsem na dru beno okolje in duh èasa, ki sta vplivala na njegov slog
skladanja, pa tudi na razvoj klavirja, ki je pogojeval in omejeval Beethovnovo
skladateljsko svobodo.
Ali sodobna izvajalna praksa in interpretacije odra ajo skladateljeve namere
in se pribli ujejo njegovim idealom, ali so sodobne izdaje notnih tekstov dovolj
avtentiène, da je to sploh mogoèe, in h kakšnim izvedbam se nagibajo sodobni
interpreti Beethovnovih klavirskih del? Problem je osvetljen s preuèevanjem
komponent interpretacije, kot so izbor instrumenta, svoboda v obravnavanju
notnega teksta in izrazne komponente od tempa do pedaliziranja. Pri tem so
upoštevani tako stara izvajalna praksa, Beethovnov pianizem in pogoji, v katerih
je ustvarjal, kot mnenja pomembnih sodobnih interpretov in teoretikov, saj se
133
