Page 129 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 129
avko Drenjanèeviæ, TONSKI NIZI V VOKALNI TRADICIONALNI GLASBI SLAVONIJE
Zdravko Drenjanèeviæ
Umetniška akademija v Osijeku
TONSKI NIZI V VOKALNI TRADICIONALNI GLASBI
SLAVONIJE (povzetek magistrske naloge)
Magistrsko delo obravnava lastnosti slavonske tradicionalne glasbe s
posebnim poudarkom na vprašanju tonske gradnje vokalnih folklornih napevov.
V raziskavo so zaobse ene glasbene posebnosti prebivalcev vzhodnega dela
Hrvaške, imenovanih Šokci.
V uvodnem delu predstavim gradivo, ki sem ga uporabil v analizi. To so tri
zbirke slavonskih ljudskih napevov: „Il’ pjevajte ili zasvirajte“ avtorja Mihaela
Feriæa, „Maramica s granama“ Duška Topiæa in „Gori lampa nasrid Vinkovaca“
Julija Njikoša. Ob omenjenih zbirkah sem èrpal tudi iz svojega diplomskega dela
z naslovom „Puèko pjevanje u nekim slavonskim tradicijskim obièajima“. V
nadaljevanju na kratko orišem ugotovitve posameznih avtorjev, vezane na temo
dela.
Osrednji del magistrskega dela predstavlja analiza izbranih notnih primerov.
Analizo sem izvedel po naèelih klasiène glasbene teorije. V uvodnem delu tega
poglavja izpostavim kljuène elemente, pomembne pri doloèanju tonskih nizov:
število tonov v napevu, njihova medsebojna razmerja in status vsakega
posameznega tona v napevu. Število tonov obsega tone v prvi oktavi z razliènimi
absolutnimi višinami. Tako se pojavlja bitonika, tritonika, tetratonika,
pentatonika in druge. Z analizo razmerij med toni, z vidika poltonov ter celih
tonov, izpostavim karakteristièna razmerja, znaèilna za posamezne lestviène
vzorce. Pri tem se naslanjam tudi na specifiène intervalne pomike kot so zveèana
sekunda, lidijska kvarta, miksolidijska septima in druge. Za status tona v napevu
se upošteva doloèitev pripadnosti posameznega tona temeljnim tonom napeva.
Za temeljne tone se smatrajo tisti toni, ki s svojo prisotnostjo v napevu
predstavljajo osnovne tone doloèenega lestviènega vzorca. Ob omenjenih tonih
se v nizih pojavljajo tudi toni, ki nimajo statusa temeljnega tona. To so alterirani
toni s prehodno, menjajoèo se in velikokrat okrasno funkcijo v melodiji. Za
doloèanje tonskih nizov je potrebno ugotoviti tudi število tonalnih centrov
oziroma ali napev vsebuje enega ali dva tonalna centra.
Delo obsega analize vokalnih napevov ter, v kolikor so to vokalno-
instrumentalni zapisi, vokalnih odlomkov. Od 483-tih zapisov sem izbral 63
karakteristiènih zapisov, na podlagi katerih sem dobil ujemajoèe število razliènih
nizov. Analizirani napevi vsebujejo tonske nize z dvema tonoma (bitonika) ter
vse do nizov z desetimi toni (dekatonika). Najbolj zastopani so nizi s sedmimi
toni (heptatonika, 20 nizov). Oktatonika je prisotna v 11-ih nizih, heksatonika in
nonatonika v 10-ih nizih, pentatonika v 5-ih nizih in tetratonika v treh razliènih
129
Zdravko Drenjanèeviæ
Umetniška akademija v Osijeku
TONSKI NIZI V VOKALNI TRADICIONALNI GLASBI
SLAVONIJE (povzetek magistrske naloge)
Magistrsko delo obravnava lastnosti slavonske tradicionalne glasbe s
posebnim poudarkom na vprašanju tonske gradnje vokalnih folklornih napevov.
V raziskavo so zaobse ene glasbene posebnosti prebivalcev vzhodnega dela
Hrvaške, imenovanih Šokci.
V uvodnem delu predstavim gradivo, ki sem ga uporabil v analizi. To so tri
zbirke slavonskih ljudskih napevov: „Il’ pjevajte ili zasvirajte“ avtorja Mihaela
Feriæa, „Maramica s granama“ Duška Topiæa in „Gori lampa nasrid Vinkovaca“
Julija Njikoša. Ob omenjenih zbirkah sem èrpal tudi iz svojega diplomskega dela
z naslovom „Puèko pjevanje u nekim slavonskim tradicijskim obièajima“. V
nadaljevanju na kratko orišem ugotovitve posameznih avtorjev, vezane na temo
dela.
Osrednji del magistrskega dela predstavlja analiza izbranih notnih primerov.
Analizo sem izvedel po naèelih klasiène glasbene teorije. V uvodnem delu tega
poglavja izpostavim kljuène elemente, pomembne pri doloèanju tonskih nizov:
število tonov v napevu, njihova medsebojna razmerja in status vsakega
posameznega tona v napevu. Število tonov obsega tone v prvi oktavi z razliènimi
absolutnimi višinami. Tako se pojavlja bitonika, tritonika, tetratonika,
pentatonika in druge. Z analizo razmerij med toni, z vidika poltonov ter celih
tonov, izpostavim karakteristièna razmerja, znaèilna za posamezne lestviène
vzorce. Pri tem se naslanjam tudi na specifiène intervalne pomike kot so zveèana
sekunda, lidijska kvarta, miksolidijska septima in druge. Za status tona v napevu
se upošteva doloèitev pripadnosti posameznega tona temeljnim tonom napeva.
Za temeljne tone se smatrajo tisti toni, ki s svojo prisotnostjo v napevu
predstavljajo osnovne tone doloèenega lestviènega vzorca. Ob omenjenih tonih
se v nizih pojavljajo tudi toni, ki nimajo statusa temeljnega tona. To so alterirani
toni s prehodno, menjajoèo se in velikokrat okrasno funkcijo v melodiji. Za
doloèanje tonskih nizov je potrebno ugotoviti tudi število tonalnih centrov
oziroma ali napev vsebuje enega ali dva tonalna centra.
Delo obsega analize vokalnih napevov ter, v kolikor so to vokalno-
instrumentalni zapisi, vokalnih odlomkov. Od 483-tih zapisov sem izbral 63
karakteristiènih zapisov, na podlagi katerih sem dobil ujemajoèe število razliènih
nizov. Analizirani napevi vsebujejo tonske nize z dvema tonoma (bitonika) ter
vse do nizov z desetimi toni (dekatonika). Najbolj zastopani so nizi s sedmimi
toni (heptatonika, 20 nizov). Oktatonika je prisotna v 11-ih nizih, heksatonika in
nonatonika v 10-ih nizih, pentatonika v 5-ih nizih in tetratonika v treh razliènih
129
