Page 130 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 130
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
nizih. Najmanjše število nizov se pojavi v dekatoniki (2 niza) ter bitoniki in
tritoniki (1 niz).
Tonski nizi lahko vsebujejo, poleg izkljuèno temeljnih tonov, tudi alterirane
tone, prav tako lahko tudi predstavljajo kombinacijo veè lestviènih vzorcev
(ponekod ob prisotnosti ene ali veè nadomestnih stopenj). Najpogostejši lestvièni
vzorec, ki se pojavlja v nizih, vsebuje lastnosti dura (30 nizov). Molove lastnosti
ima 5 nizov, medtem ko so z enim nizom prisotni istrski, frigijski, lidijski,
miksolidijski in orientalski lestvièni vzorci. Kombinacijo veè lestviènih vzorcev
vsebuje 21. tonski niz. Pri bitoniki in tritoniki lestviènih vzorcev nisem doloèeval
zaradi majhnega števila tonov ter njihove specifiène razvrstitve v nizu.
V poglavju, ki sledi, sem se posvetil analizi karakteristiènih intervalnih
pomikov znotraj melodije. Izpostavil sem pomike male sekunde, velike sekunde,
zveèane sekunde, male in velike terce ter intervalne pomike zmanjšane kvinte.
Odsek, v katerem se ukvarjam z analizo umetnih skladb nastalih na elementih
slavonske folklorne glasbe, je posveèen zborovskim skladbam. Prisotnost
tradicionalnih elementov sem iskal v tonski gradnji teh skladb oziroma v
izpeljanih tonskih nizih. Med identiènimi tonskimi nizi, ki so prisotni in v ljudski
in v umetni glasbi, so bili izlušèeni durova in molova pentatonika, durova
heksatonika, miksolidijska, durova in molova heptatonika ter durova nonatonika
z alteriranima tonoma dis in fis. Posamezni lestvièni vzorci ljudskih napevov so,
èeprav niso prisotni v izvorni verziji, zastopani v raznih kombinacijah lestviènih
vzorcev v zborovskih skladbah. Analiziral sem karakteristiène intervalne pomike
kot tudi nadomestne stopnje, ki so v tesni zvezi z ljudskimi napevi. Med
karakteristiènimi intervalnimi pomiki bi poudaril malo, veliko in zveèano
sekundo. Nadomestne stopnje so najbolj prisotne v èetrti, tretji in drugi stopnji.
V zakljuènem poglavju strnem elemente slavonske tradicionalne glasbe in
umetne glasbe, ki je nastala pod vplivom slavonske glasbene tradicije.
Zagovor: 1. julija 2011 na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani
130
nizih. Najmanjše število nizov se pojavi v dekatoniki (2 niza) ter bitoniki in
tritoniki (1 niz).
Tonski nizi lahko vsebujejo, poleg izkljuèno temeljnih tonov, tudi alterirane
tone, prav tako lahko tudi predstavljajo kombinacijo veè lestviènih vzorcev
(ponekod ob prisotnosti ene ali veè nadomestnih stopenj). Najpogostejši lestvièni
vzorec, ki se pojavlja v nizih, vsebuje lastnosti dura (30 nizov). Molove lastnosti
ima 5 nizov, medtem ko so z enim nizom prisotni istrski, frigijski, lidijski,
miksolidijski in orientalski lestvièni vzorci. Kombinacijo veè lestviènih vzorcev
vsebuje 21. tonski niz. Pri bitoniki in tritoniki lestviènih vzorcev nisem doloèeval
zaradi majhnega števila tonov ter njihove specifiène razvrstitve v nizu.
V poglavju, ki sledi, sem se posvetil analizi karakteristiènih intervalnih
pomikov znotraj melodije. Izpostavil sem pomike male sekunde, velike sekunde,
zveèane sekunde, male in velike terce ter intervalne pomike zmanjšane kvinte.
Odsek, v katerem se ukvarjam z analizo umetnih skladb nastalih na elementih
slavonske folklorne glasbe, je posveèen zborovskim skladbam. Prisotnost
tradicionalnih elementov sem iskal v tonski gradnji teh skladb oziroma v
izpeljanih tonskih nizih. Med identiènimi tonskimi nizi, ki so prisotni in v ljudski
in v umetni glasbi, so bili izlušèeni durova in molova pentatonika, durova
heksatonika, miksolidijska, durova in molova heptatonika ter durova nonatonika
z alteriranima tonoma dis in fis. Posamezni lestvièni vzorci ljudskih napevov so,
èeprav niso prisotni v izvorni verziji, zastopani v raznih kombinacijah lestviènih
vzorcev v zborovskih skladbah. Analiziral sem karakteristiène intervalne pomike
kot tudi nadomestne stopnje, ki so v tesni zvezi z ljudskimi napevi. Med
karakteristiènimi intervalnimi pomiki bi poudaril malo, veliko in zveèano
sekundo. Nadomestne stopnje so najbolj prisotne v èetrti, tretji in drugi stopnji.
V zakljuènem poglavju strnem elemente slavonske tradicionalne glasbe in
umetne glasbe, ki je nastala pod vplivom slavonske glasbene tradicije.
Zagovor: 1. julija 2011 na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani
130
