Page 131 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 131
mo Mavriè, METODE VADENJA KLAVIRSKE SKLADBE OD PRVEGA BRANJA DO NASTOPA
Primo Mavriè
Glasbena šola Celje
METODE VADENJA KLAVIRSKE SKLADBE OD
PRVEGA BRANJA DO NASTOPA
(povzetek magistrske naloge)
Uèinkovito vadenje klavirja je dejavnost, ki je kljuènega pomena za dober
napredek pianistov v vseh obdobjih, vendar jo kljub temu sistematièno obravnava
le malo publiciranih del. Naloga predstavlja prvi poskus celovite obravnave te
problematike v slovenskem prostoru. Velik poudarek je na praktiènosti in
uporabnosti, saj je eden glavnih namenov naloge, da bi slu ila tudi kot priroènik
za vadenje.
V prvem (glavnem) delu naloge so predstavljeni proces oz. faze uèenja
klavirske skladbe in opisane metode vadenja, s katerimi se posamezne faze v tem
procesu uresnièujejo. Pri tovrstnem procesnem opisovanju so veèkrat nastopili
dvomi pri klasificiranju metod v posamezne skupine, saj je uèenje in izdelovanje
klavirske skladbe organski in analogni proces, kar pomeni, da ne teèe vedno
linearno, ampak se številne faze odvijajo hkrati. Vendar je morda vèasih prisilno
izoliranje posameznih komponent edini naèin za njihovo podrobno obravnavo in
pot k njihovi ozavestitvi in izboljšanju, tudi èe se v praksi odvijajo hkrati z
drugimi komponentami. Pianisti se razlikujemo tudi po tem, v katerem vrstnem
redu teèe proces uèenja skladbe – kdo drug bi morda izbral drugaèno zaporedje
poglavij. Zaradi tega so v veèino poglavij vstavljene navzkri ne povezave, tako
da se lahko naloga bere v poljubnem vrstnem redu.
Opisane metode prvega dela se dotikajo naslednjih podroèij uèenja in vadenja
klavirske skladbe ter z njima povezanih aktivnosti: izbor skladbe in viri, uvodno
spoznavanje skladbe (auditivno, intelektualno, vizualno, emocionalno,
kinetièno), analiza (harmonska, oblikovna, auditivna, interpretacijska), prima
vista igra, uèenje notnega teksta, glasbene igre, artikulacija, prstni redi in
koreografija gibov, izdelovanje skladbe (dinamika, agogika, akcentuacija,
fraziranje), pedalizacija, uèenje na pamet in spominsko utrjevanje skladbe glede
na vrste spomina (auditivni, vizualni, kognitivni, motorièni, harmonski,
oblikovni, jezikovni, èustveni), doseganje konènega tempa (metronomske
metode, pozicijsko in veri no vadenje), vadenje tehnièno zahtevnih mest (skoki,
pasa e, trilèki ipd.), tempo in pulz, poglobljeno izdelovanje interpretacije,
snemanje, napake vadenja in metode za izboljšanje procesa vadenja, postavljanje
ciljev in mikro- ter makroorganiziranje procesa vadenja, motivacija in
motivacijske vaje, trema in psihološka priprava na nastop (tehnike sprošèanja,
vizualizacija, generalke, vaje za izboljšanje koncentracije), nastop.
131
Primo Mavriè
Glasbena šola Celje
METODE VADENJA KLAVIRSKE SKLADBE OD
PRVEGA BRANJA DO NASTOPA
(povzetek magistrske naloge)
Uèinkovito vadenje klavirja je dejavnost, ki je kljuènega pomena za dober
napredek pianistov v vseh obdobjih, vendar jo kljub temu sistematièno obravnava
le malo publiciranih del. Naloga predstavlja prvi poskus celovite obravnave te
problematike v slovenskem prostoru. Velik poudarek je na praktiènosti in
uporabnosti, saj je eden glavnih namenov naloge, da bi slu ila tudi kot priroènik
za vadenje.
V prvem (glavnem) delu naloge so predstavljeni proces oz. faze uèenja
klavirske skladbe in opisane metode vadenja, s katerimi se posamezne faze v tem
procesu uresnièujejo. Pri tovrstnem procesnem opisovanju so veèkrat nastopili
dvomi pri klasificiranju metod v posamezne skupine, saj je uèenje in izdelovanje
klavirske skladbe organski in analogni proces, kar pomeni, da ne teèe vedno
linearno, ampak se številne faze odvijajo hkrati. Vendar je morda vèasih prisilno
izoliranje posameznih komponent edini naèin za njihovo podrobno obravnavo in
pot k njihovi ozavestitvi in izboljšanju, tudi èe se v praksi odvijajo hkrati z
drugimi komponentami. Pianisti se razlikujemo tudi po tem, v katerem vrstnem
redu teèe proces uèenja skladbe – kdo drug bi morda izbral drugaèno zaporedje
poglavij. Zaradi tega so v veèino poglavij vstavljene navzkri ne povezave, tako
da se lahko naloga bere v poljubnem vrstnem redu.
Opisane metode prvega dela se dotikajo naslednjih podroèij uèenja in vadenja
klavirske skladbe ter z njima povezanih aktivnosti: izbor skladbe in viri, uvodno
spoznavanje skladbe (auditivno, intelektualno, vizualno, emocionalno,
kinetièno), analiza (harmonska, oblikovna, auditivna, interpretacijska), prima
vista igra, uèenje notnega teksta, glasbene igre, artikulacija, prstni redi in
koreografija gibov, izdelovanje skladbe (dinamika, agogika, akcentuacija,
fraziranje), pedalizacija, uèenje na pamet in spominsko utrjevanje skladbe glede
na vrste spomina (auditivni, vizualni, kognitivni, motorièni, harmonski,
oblikovni, jezikovni, èustveni), doseganje konènega tempa (metronomske
metode, pozicijsko in veri no vadenje), vadenje tehnièno zahtevnih mest (skoki,
pasa e, trilèki ipd.), tempo in pulz, poglobljeno izdelovanje interpretacije,
snemanje, napake vadenja in metode za izboljšanje procesa vadenja, postavljanje
ciljev in mikro- ter makroorganiziranje procesa vadenja, motivacija in
motivacijske vaje, trema in psihološka priprava na nastop (tehnike sprošèanja,
vizualizacija, generalke, vaje za izboljšanje koncentracije), nastop.
131
