Page 135 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 135
ara Goliènik, IZVAJALNA PRAKSA KLAVIRSKIH DEL LUDWIGA VAN BEETHOVNA
pridobila predvsem s preuèevanjem literature in drugih pisnih virov o parametrih
interpretacije, o posameznikih in dogodkih, ki so vplivali na Beethovnovo delo, s
preuèevanjem dokumentov iz ivljenja skladatelja – pisem, skic, rokopisov,
edicij, biografij in drugih zapisov sodobnikov ter kasnejših avtorjev. Uporabila
sem tudi sekundarne podatke, ki so v spletnih virih ter si pomagala z igranjem na
ohranjenih in rekonstruiranih klavirjih Beethovnovega èasa.
Sodobna izvajalna praksa Beethovnovih klavirskih del je opredeljena s
preuèevanjem knjig, esejev, zapisov in intervjujev sodobnih poustvarjalcev
Beethovnove klavirske glasbe kot so Alfred Brendel, Rudolf Buchbinder, Paul
Badura-Skoda, András Schiff in Robert Taub, s preuèevanjem novih edicij ter
brošur zvoènih in vizualnih posnetkov. Na podlagi izbranega pristopa in
odgovorov na zastavljena vprašanja zakljuèujem, da tako sodobni poustvarjalci
Beethovnove glasbe kot teoretiki, s tem ko raziskujejo izvajalno prakso
Beethovnovega èasa, ker elijo izvajati njegova klavirska dela tako, kot je on
hotel in zapisal, potrjujejo mojo domnevo, da je sodobna izvajalna praksa
prizadevanje za èimbolj avtentièno izvedbo na sodobnih klavirjih.
Zagovor: 16. novembra 2011 na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani
135
pridobila predvsem s preuèevanjem literature in drugih pisnih virov o parametrih
interpretacije, o posameznikih in dogodkih, ki so vplivali na Beethovnovo delo, s
preuèevanjem dokumentov iz ivljenja skladatelja – pisem, skic, rokopisov,
edicij, biografij in drugih zapisov sodobnikov ter kasnejših avtorjev. Uporabila
sem tudi sekundarne podatke, ki so v spletnih virih ter si pomagala z igranjem na
ohranjenih in rekonstruiranih klavirjih Beethovnovega èasa.
Sodobna izvajalna praksa Beethovnovih klavirskih del je opredeljena s
preuèevanjem knjig, esejev, zapisov in intervjujev sodobnih poustvarjalcev
Beethovnove klavirske glasbe kot so Alfred Brendel, Rudolf Buchbinder, Paul
Badura-Skoda, András Schiff in Robert Taub, s preuèevanjem novih edicij ter
brošur zvoènih in vizualnih posnetkov. Na podlagi izbranega pristopa in
odgovorov na zastavljena vprašanja zakljuèujem, da tako sodobni poustvarjalci
Beethovnove glasbe kot teoretiki, s tem ko raziskujejo izvajalno prakso
Beethovnovega èasa, ker elijo izvajati njegova klavirska dela tako, kot je on
hotel in zapisal, potrjujejo mojo domnevo, da je sodobna izvajalna praksa
prizadevanje za èimbolj avtentièno izvedbo na sodobnih klavirjih.
Zagovor: 16. novembra 2011 na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani
135
