Page 138 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 138
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
ponazorjenim potekom glasbe in njeno slušno podobo. Grafièno umetniške
podobe partitur so znaèilne predvsem za dela, ki sodijo v okvir tako imenovane
»Augenmusik« oziroma glasbe za oèi, pri èemer namenjajo skladatelji grafièni
kvaliteti zapisa glasbe vsaj tolikšno (èe ne veèjo) pomembnost kot slušnemu
uèinku. Njihovi avtorji se veèinoma odrekajo tradicionalnemu glasbenemu
zapisu, za izvedbo svoje glasbe pa si izmišljajo tudi nekatere nove (predvsem
grafiène) simbole, ki jih poustvarjalcem obširno razlo ijo v pripadajoèih
legendah.
Za eleno je, da bi likovne spodbude v izbranih tematskih sklopih dijakom
pomagale na poti doseganja zastavljenih ciljev, okrepile zanimanje za uèno
vsebino, jih spodbujale k veèplastnemu razmišljanju, jim s primerjavami olajšale
razumevanje (na primer zakonitosti pri gradnji glasbenih oblik) ter nenazadnje
pomagale pri pridobivanju izobrazbene širine. Na kvaliteto pouka in z njim
povezanega znanja pa poleg razliènih vrst spodbud vpliva predvsem stopnja
lastne aktivnosti dijakov v uènem procesu. Pomembnen vpliv pa imajo tudi
razlièni stili pouèevanja, s katerimi se mora sooèiti vsak uèitelj ob zavedanju, da
tudi na ta naèin vpliva na doseganje ravni znanja dijakov. Poudariti je treba, da
sicer e tako kompleksno pouèevanje glasbe v luèi medpredmetnih povezav
zahteva od uèitelja obvladovanje ne samo svojega strokovnega podroèja, ampak
sega preko okvira glasbene umetnosti. To pa seveda pomeni, da mora uèitelj
neprestano nadgrajevati svojo izobrazbeno širino.
Pomemben del moje razprave zavzema stilna ter idejnotematska primerjava
med slovensko likovno in glasbeno umetnostjo, dopolnjena z analizo posameznih
elementov, ki so si po svoji idejni naravnanosti sorodni. Obširnejša primerjalna
analiza teh dveh podroèij je na Slovenskem novost, predvsem na glasbenem
podroèju pa nekatere stilne usmeritve še niso povsem doreèene. Takšni odprti
primeri se pojavljajo predvsem v sodobnejših stvaritvah, najbolj dvomljiv pristop
pa je zaznati ob analizah in obravnavah postmodernistiènih struj. Za ta del
primerjav sem navezala osebne stike z ustvarjalci, ki pa so v pogovorih odkrivali,
da se sami v veliki meri izogibajo klasifikaciji svoje umetniške ustvarjalnosti.
Deskriptivna metoda je izpostavila številne mo ne povezave med posameznimi
elementi z glasbenega in likovnega podroèja; na drugi strani pa je zaznati tudi
nekatere probleme: vseh elementov na podroèju glasbe se ne da primerjati z
likovnimi elementi; likovna obdobja ne sovpadajo vedno z glasbenimi; glasbena
in likovna obdobja v Sloveniji veèinoma ne sovpadajo z evropskimi obdobji; pri
nas se niso pojavile vse likovne smeri iz Evrope – ni kubizma (razen nekaterih
detajlov v delih posameznih slikarjev), ni dadaizma; prav tako pri nas tudi ni vseh
evropskih glasbenih smeri, denimo minimalizma (izjema so posamezna dela A.
Kumarja in M. Lazarja); izrazoslovje se pomensko razlikuje – modernizem v
slikarstvu je bil najprej impresionizem nato pa abstraktna umetnost (prelom s
figuraliko), v glasbi pa modernizem pomeni ekspresionizem (prelom s
tonalnostjo); v posamezni stroki pa se lahko pri opredeljevanju pomenskega
138
ponazorjenim potekom glasbe in njeno slušno podobo. Grafièno umetniške
podobe partitur so znaèilne predvsem za dela, ki sodijo v okvir tako imenovane
»Augenmusik« oziroma glasbe za oèi, pri èemer namenjajo skladatelji grafièni
kvaliteti zapisa glasbe vsaj tolikšno (èe ne veèjo) pomembnost kot slušnemu
uèinku. Njihovi avtorji se veèinoma odrekajo tradicionalnemu glasbenemu
zapisu, za izvedbo svoje glasbe pa si izmišljajo tudi nekatere nove (predvsem
grafiène) simbole, ki jih poustvarjalcem obširno razlo ijo v pripadajoèih
legendah.
Za eleno je, da bi likovne spodbude v izbranih tematskih sklopih dijakom
pomagale na poti doseganja zastavljenih ciljev, okrepile zanimanje za uèno
vsebino, jih spodbujale k veèplastnemu razmišljanju, jim s primerjavami olajšale
razumevanje (na primer zakonitosti pri gradnji glasbenih oblik) ter nenazadnje
pomagale pri pridobivanju izobrazbene širine. Na kvaliteto pouka in z njim
povezanega znanja pa poleg razliènih vrst spodbud vpliva predvsem stopnja
lastne aktivnosti dijakov v uènem procesu. Pomembnen vpliv pa imajo tudi
razlièni stili pouèevanja, s katerimi se mora sooèiti vsak uèitelj ob zavedanju, da
tudi na ta naèin vpliva na doseganje ravni znanja dijakov. Poudariti je treba, da
sicer e tako kompleksno pouèevanje glasbe v luèi medpredmetnih povezav
zahteva od uèitelja obvladovanje ne samo svojega strokovnega podroèja, ampak
sega preko okvira glasbene umetnosti. To pa seveda pomeni, da mora uèitelj
neprestano nadgrajevati svojo izobrazbeno širino.
Pomemben del moje razprave zavzema stilna ter idejnotematska primerjava
med slovensko likovno in glasbeno umetnostjo, dopolnjena z analizo posameznih
elementov, ki so si po svoji idejni naravnanosti sorodni. Obširnejša primerjalna
analiza teh dveh podroèij je na Slovenskem novost, predvsem na glasbenem
podroèju pa nekatere stilne usmeritve še niso povsem doreèene. Takšni odprti
primeri se pojavljajo predvsem v sodobnejših stvaritvah, najbolj dvomljiv pristop
pa je zaznati ob analizah in obravnavah postmodernistiènih struj. Za ta del
primerjav sem navezala osebne stike z ustvarjalci, ki pa so v pogovorih odkrivali,
da se sami v veliki meri izogibajo klasifikaciji svoje umetniške ustvarjalnosti.
Deskriptivna metoda je izpostavila številne mo ne povezave med posameznimi
elementi z glasbenega in likovnega podroèja; na drugi strani pa je zaznati tudi
nekatere probleme: vseh elementov na podroèju glasbe se ne da primerjati z
likovnimi elementi; likovna obdobja ne sovpadajo vedno z glasbenimi; glasbena
in likovna obdobja v Sloveniji veèinoma ne sovpadajo z evropskimi obdobji; pri
nas se niso pojavile vse likovne smeri iz Evrope – ni kubizma (razen nekaterih
detajlov v delih posameznih slikarjev), ni dadaizma; prav tako pri nas tudi ni vseh
evropskih glasbenih smeri, denimo minimalizma (izjema so posamezna dela A.
Kumarja in M. Lazarja); izrazoslovje se pomensko razlikuje – modernizem v
slikarstvu je bil najprej impresionizem nato pa abstraktna umetnost (prelom s
figuraliko), v glasbi pa modernizem pomeni ekspresionizem (prelom s
tonalnostjo); v posamezni stroki pa se lahko pri opredeljevanju pomenskega
138
