Page 132 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 132
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
V empiriènem delu je s pomoèjo anketnega vprašalnika raziskano poznavanje
nekaterih izmed v nalogi opisanih metod vadenja in pogostost njihove uporabe
pri delu z uèenci in dijaki. V raziskavi, ki je bila izvedena leta 2011, je sodelovalo
36 klavirskih pedagogov iz štajerske regije. Cilj raziskave je bil v prvi vrsti
splošno preverjanje poznavanja in uporabe metod med glasbenimi pedagogi v
prerezu celotnega osnovnega in srednjega glasbenega šolanja ter diagnosticiranje
morebitnih niš za prihodnje izobra evanje pedagogov na tem podroèju. Na
splošno veèino metod dobro poznajo in jih vsaj obèasno uporabljajo tudi pri
pouku.
Izsledki raziskave so pokazali, da pedagogi v povpreèju veè kot tretjino èasa
pri uri z uèencem posvetijo dajanju navodil za vadenje. Zavedajo se pomena
analize skladbe (delitev na dele, uporaba barv) in predstavitve ozadja skladbe
(obdobje, skladatelj, pisanje zgodbe). V najveèji meri se poslu ujejo uporabe
metronoma in ritmiènih naèinov (skoraj vedno), zelo malo èasa pa posvetijo
dirigiranju oz. gibanju v ritmu skladbe. Manj pozornosti posveèajo sicer zelo
uèinkoviti metodi snemanja (verjetno tudi zaradi pomanjkanja èasa in materialne
opremljenosti), mentalnemu vadenju, psihološki pripravi na nastop in prima vista
igri, kar je verjetno posledica pomanjkanja èasa na uri in ukvarjanja s
»pomembnejšimi aspekti«, kot sta izdelovanje interpretacije (ki zavzame najveèji
dele èasa na uri) in branje osnovnega notnega teksta (višine tonov, prstni redi,
ritem). Za spominsko utrjevanje skladbe najpogosteje uporabljajo razdelitev na
dele in uèenje zaèetkov teh delov, zelo poèasno igranje in posamezno uèenje na
pamet. Po njihovem mnenju uèence k vadenju najbolj motivirajo skladbe, ki so
jim všeè, nastopi/izpiti/tekmovanja ter pohvala pedagoga. Teh metod se tudi sami
najpogosteje poslu ujejo. Pedagogi dnevno posvetijo vadenju inštrumenta 1,61
ure. Kot del priprave na nastop najpogosteje organizirajo generalke oz. poskusne
nastope in uèence spodbujajo s pozitivnimi izjavami. Druge metode priprave na
nastop (dihalne vaje, vizualizacijo, vaje za sprošèanje telesa, zapis skladbe po
spominu, nemo in mentalno vadenje) uporabljajo v manjši meri. Pedagogi so
daleè najbolj zainteresirani za izobra evanja s podroèja motivacije uèencev,
novih naèinov vadenja in nove pedagoške literature. Prav nove metode vadenja in
v veliki meri z njimi povezane motivacije je obravnavala tudi ta naloga.
Pri vsaki fazi v procesu uèenja skladbe so v nalogi opisani nekateri izmed
številnih mo nih naèinov vadenja. Vsako poglavje iz magistrske naloge bi tako
lahko slu ilo kot osnova za nadaljnje preuèevanje vadenja po posameznih
podroèjih priprave skladbe.
Zagovor: 28. septembra 2011 na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani
132
V empiriènem delu je s pomoèjo anketnega vprašalnika raziskano poznavanje
nekaterih izmed v nalogi opisanih metod vadenja in pogostost njihove uporabe
pri delu z uèenci in dijaki. V raziskavi, ki je bila izvedena leta 2011, je sodelovalo
36 klavirskih pedagogov iz štajerske regije. Cilj raziskave je bil v prvi vrsti
splošno preverjanje poznavanja in uporabe metod med glasbenimi pedagogi v
prerezu celotnega osnovnega in srednjega glasbenega šolanja ter diagnosticiranje
morebitnih niš za prihodnje izobra evanje pedagogov na tem podroèju. Na
splošno veèino metod dobro poznajo in jih vsaj obèasno uporabljajo tudi pri
pouku.
Izsledki raziskave so pokazali, da pedagogi v povpreèju veè kot tretjino èasa
pri uri z uèencem posvetijo dajanju navodil za vadenje. Zavedajo se pomena
analize skladbe (delitev na dele, uporaba barv) in predstavitve ozadja skladbe
(obdobje, skladatelj, pisanje zgodbe). V najveèji meri se poslu ujejo uporabe
metronoma in ritmiènih naèinov (skoraj vedno), zelo malo èasa pa posvetijo
dirigiranju oz. gibanju v ritmu skladbe. Manj pozornosti posveèajo sicer zelo
uèinkoviti metodi snemanja (verjetno tudi zaradi pomanjkanja èasa in materialne
opremljenosti), mentalnemu vadenju, psihološki pripravi na nastop in prima vista
igri, kar je verjetno posledica pomanjkanja èasa na uri in ukvarjanja s
»pomembnejšimi aspekti«, kot sta izdelovanje interpretacije (ki zavzame najveèji
dele èasa na uri) in branje osnovnega notnega teksta (višine tonov, prstni redi,
ritem). Za spominsko utrjevanje skladbe najpogosteje uporabljajo razdelitev na
dele in uèenje zaèetkov teh delov, zelo poèasno igranje in posamezno uèenje na
pamet. Po njihovem mnenju uèence k vadenju najbolj motivirajo skladbe, ki so
jim všeè, nastopi/izpiti/tekmovanja ter pohvala pedagoga. Teh metod se tudi sami
najpogosteje poslu ujejo. Pedagogi dnevno posvetijo vadenju inštrumenta 1,61
ure. Kot del priprave na nastop najpogosteje organizirajo generalke oz. poskusne
nastope in uèence spodbujajo s pozitivnimi izjavami. Druge metode priprave na
nastop (dihalne vaje, vizualizacijo, vaje za sprošèanje telesa, zapis skladbe po
spominu, nemo in mentalno vadenje) uporabljajo v manjši meri. Pedagogi so
daleè najbolj zainteresirani za izobra evanja s podroèja motivacije uèencev,
novih naèinov vadenja in nove pedagoške literature. Prav nove metode vadenja in
v veliki meri z njimi povezane motivacije je obravnavala tudi ta naloga.
Pri vsaki fazi v procesu uèenja skladbe so v nalogi opisani nekateri izmed
številnih mo nih naèinov vadenja. Vsako poglavje iz magistrske naloge bi tako
lahko slu ilo kot osnova za nadaljnje preuèevanje vadenja po posameznih
podroèjih priprave skladbe.
Zagovor: 28. septembra 2011 na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani
132
