Page 137 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 137
ija Mihevc, LIKOVNE SPODBUDE SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV...
Marija Mihevc
Gimnazija Viè, Ljubljana
LIKOVNE SPODBUDE SLOVENSKIH LIKOVNIH
UMETNIKOV V GLASBENO
VZGOJNO-IZOBRA EVALNEM PROCESU
(povzetek doktorske disertacije)
Doktorska disertacija osvetljuje številne povezave, ki vznikajo na podroèju
glasbene in likovne umetnosti in se lahko, kot povsem konkretne medpredmetne
povezave, manifestirajo pri glasbenem vzgojno-izobra evalnem procesu,
konkretno pri pouku glasbe v gimnaziji. Na podroèju likovne umetnosti so v
ospredje postavljena dela slovenskih slikark in slikarjev, ki se na glasbo
navezujejo tako ikonografsko kakor tudi stilno, oblikovno, idejno, portretno ipd.
Na temelju raziskovanja ugotavljam, da je bilo v Sloveniji v preteklosti zaznati
precejšnjo navezanost slikarjev na glasbeno podroèje. V obdobju od leta 1908
dalje, ki ga obravnavam, je opazna kontinuiteta povezanosti slikarstva in
glasbene ustvarjalnosti, tako s strani slikarjev, ki v tem prednjaèijo, kakor tudi
skladateljev.
Poglobljena kvantitativna analiza je pokazala, da uèbeniška gradiva,
namenjena glasbenemu pouku v gimnaziji, ne odsevajo tega stanja, saj se njihova
grafièna podoba raje nasloni na fotografsko gradivo (boljše povezave so v
uèbenikih za glasbo, ki so namenjeni osnovnim šolam).
Glavni del je namenjen obravnavi likovnih spodbud slovenskih likovnih
umetnikov v glasbenem vzgojno-izobra evalnem procesu, pri èemer sem se
omejila predvsem na podroèje gimnazije. Tako sem sistematièno prikazala
uporabo umetniških del; med njimi so predvsem slike kot vizualni pripomoèki z
umetniško vrednostjo pri razliènih tematskih sklopih pouka glasbe. Ta dodana
vrednost prispeva h kvalitetnemu in medpredmetnemu podajanju snovi, k veèji
integraciji uènih vsebin, kar je v luèi kurikularne prenove zelo za eleno, uèitelji
pa s tem v pedagoški proces vpeljujejo tudi interdisciplinarnost. Uèitelj glasbe v
gimnaziji pri svojem snovanju celoletnega dela posamezne tematske sklope
izbira po lastni presoji, v disertaciji pa so obravnavani zgolj tisti, ki z vizualnimi
spodbudami omogoèajo konkretno medpredmetno navezovanje na likovno
umetnost.
Kot svojevrstna vizualizacija ob hkratnem poslušanju glasbe lahko deluje e
sama notna slika. Sem sodijo predvsem grafièno zasnovane partiture skladateljev
20. in 21. stoletja, ki so svojo invencijo realizirali z grafiènim izra anjem.
Nekatere izmed grafiènih partitur se pribli ajo vrednosti likovnoumetniških
stvaritev. Pri njihovi obravnavi išèejo dijaki povezavo med grafièno
137
Marija Mihevc
Gimnazija Viè, Ljubljana
LIKOVNE SPODBUDE SLOVENSKIH LIKOVNIH
UMETNIKOV V GLASBENO
VZGOJNO-IZOBRA EVALNEM PROCESU
(povzetek doktorske disertacije)
Doktorska disertacija osvetljuje številne povezave, ki vznikajo na podroèju
glasbene in likovne umetnosti in se lahko, kot povsem konkretne medpredmetne
povezave, manifestirajo pri glasbenem vzgojno-izobra evalnem procesu,
konkretno pri pouku glasbe v gimnaziji. Na podroèju likovne umetnosti so v
ospredje postavljena dela slovenskih slikark in slikarjev, ki se na glasbo
navezujejo tako ikonografsko kakor tudi stilno, oblikovno, idejno, portretno ipd.
Na temelju raziskovanja ugotavljam, da je bilo v Sloveniji v preteklosti zaznati
precejšnjo navezanost slikarjev na glasbeno podroèje. V obdobju od leta 1908
dalje, ki ga obravnavam, je opazna kontinuiteta povezanosti slikarstva in
glasbene ustvarjalnosti, tako s strani slikarjev, ki v tem prednjaèijo, kakor tudi
skladateljev.
Poglobljena kvantitativna analiza je pokazala, da uèbeniška gradiva,
namenjena glasbenemu pouku v gimnaziji, ne odsevajo tega stanja, saj se njihova
grafièna podoba raje nasloni na fotografsko gradivo (boljše povezave so v
uèbenikih za glasbo, ki so namenjeni osnovnim šolam).
Glavni del je namenjen obravnavi likovnih spodbud slovenskih likovnih
umetnikov v glasbenem vzgojno-izobra evalnem procesu, pri èemer sem se
omejila predvsem na podroèje gimnazije. Tako sem sistematièno prikazala
uporabo umetniških del; med njimi so predvsem slike kot vizualni pripomoèki z
umetniško vrednostjo pri razliènih tematskih sklopih pouka glasbe. Ta dodana
vrednost prispeva h kvalitetnemu in medpredmetnemu podajanju snovi, k veèji
integraciji uènih vsebin, kar je v luèi kurikularne prenove zelo za eleno, uèitelji
pa s tem v pedagoški proces vpeljujejo tudi interdisciplinarnost. Uèitelj glasbe v
gimnaziji pri svojem snovanju celoletnega dela posamezne tematske sklope
izbira po lastni presoji, v disertaciji pa so obravnavani zgolj tisti, ki z vizualnimi
spodbudami omogoèajo konkretno medpredmetno navezovanje na likovno
umetnost.
Kot svojevrstna vizualizacija ob hkratnem poslušanju glasbe lahko deluje e
sama notna slika. Sem sodijo predvsem grafièno zasnovane partiture skladateljev
20. in 21. stoletja, ki so svojo invencijo realizirali z grafiènim izra anjem.
Nekatere izmed grafiènih partitur se pribli ajo vrednosti likovnoumetniških
stvaritev. Pri njihovi obravnavi išèejo dijaki povezavo med grafièno
137
