Page 165 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 165
Monografija Primoža Kureta
o Filharmonični družbi v kontekstu
nacionalno koncipiranega pogleda
na preteklost
Aleš Gabrič, Ljubljana
Začetki nacionalizacije znanstvenega
T delovanja v 19. stoletju
eza o slovenskih kulturnikih, ki so »ustvarili« slovenski narod, je del
vsakdanje slovenske samopodobe. V slovensko zavest je začela prodira-
ti od oblikovanja slovenskega političnega programa, ki je izhajal iz po-
sebnosti, ki Slovence loči od sosedov, tj. slovenskega jezika, dalje. Tako kot
ločevalen nasproti sosedom je postal za Slovence hkrati povezovalen, obliko-
valec slovenske identitete in dokaz njene kulturne razvitosti. Jezik sicer ni bil
edini identifikacijski element naroda, ki je začel samozavestneje postavljati
svoje narodne zahteve v drugi polovici 19. stoletja, toda kot narodu lastnega
in svojskega so ga povzeli različni sloji slovenskega naroda. Za izobražensko in
politično elito je postal jezik, v katerem so začeli ustvarjati in javno nastopati.
Nižji sloji so ga posvojili kot enotni jezik v času hitrega naraščanja pismenosti
po šolski reformi. Slovenska nacionalna mitologija oz. slovenski kulturni sin-
drom je bil v zadnjih desetletjih večkrat postavljen pod lupo vnovičnega preu-
čevanja in postavljanja nekaterih preveč preprostih vzorcev pod vprašaj, toda
v zavesti povprečnega Slovenca samoumevnost prevlade »slovenskosti« na
Slovenskem v preteklosti dejansko nikoli ni bila ogrožena kot eden od temelj
nih identifikacijskih simbolov slovenstva.1
1 O sorodni problematiki več glej: Jernej Kosi, Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega na-
cionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja (Ljubljana: Sophia, 2013); Peter Vodopivec, »Začarani
krog nacionalne zgodovine« v Mitsko in stereotipno v slovenskem pogledu na zgodovino, ur. Mitja Fe-
renc, Branka Petkovšek (Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2006); Marijan Dović,
»Zgodnje literarne reprezentacije nacionalne zgodovine in „slovenski kulturni sindrom« = Early
literary representations of national history and the »Slovene cultural syndrome«, Primerjalna knji-
ževnost 30, posebna št. (2007).
monografija primoža kureta o filharmonični družbi ... 163
o Filharmonični družbi v kontekstu
nacionalno koncipiranega pogleda
na preteklost
Aleš Gabrič, Ljubljana
Začetki nacionalizacije znanstvenega
T delovanja v 19. stoletju
eza o slovenskih kulturnikih, ki so »ustvarili« slovenski narod, je del
vsakdanje slovenske samopodobe. V slovensko zavest je začela prodira-
ti od oblikovanja slovenskega političnega programa, ki je izhajal iz po-
sebnosti, ki Slovence loči od sosedov, tj. slovenskega jezika, dalje. Tako kot
ločevalen nasproti sosedom je postal za Slovence hkrati povezovalen, obliko-
valec slovenske identitete in dokaz njene kulturne razvitosti. Jezik sicer ni bil
edini identifikacijski element naroda, ki je začel samozavestneje postavljati
svoje narodne zahteve v drugi polovici 19. stoletja, toda kot narodu lastnega
in svojskega so ga povzeli različni sloji slovenskega naroda. Za izobražensko in
politično elito je postal jezik, v katerem so začeli ustvarjati in javno nastopati.
Nižji sloji so ga posvojili kot enotni jezik v času hitrega naraščanja pismenosti
po šolski reformi. Slovenska nacionalna mitologija oz. slovenski kulturni sin-
drom je bil v zadnjih desetletjih večkrat postavljen pod lupo vnovičnega preu-
čevanja in postavljanja nekaterih preveč preprostih vzorcev pod vprašaj, toda
v zavesti povprečnega Slovenca samoumevnost prevlade »slovenskosti« na
Slovenskem v preteklosti dejansko nikoli ni bila ogrožena kot eden od temelj
nih identifikacijskih simbolov slovenstva.1
1 O sorodni problematiki več glej: Jernej Kosi, Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega na-
cionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja (Ljubljana: Sophia, 2013); Peter Vodopivec, »Začarani
krog nacionalne zgodovine« v Mitsko in stereotipno v slovenskem pogledu na zgodovino, ur. Mitja Fe-
renc, Branka Petkovšek (Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2006); Marijan Dović,
»Zgodnje literarne reprezentacije nacionalne zgodovine in „slovenski kulturni sindrom« = Early
literary representations of national history and the »Slovene cultural syndrome«, Primerjalna knji-
ževnost 30, posebna št. (2007).
monografija primoža kureta o filharmonični družbi ... 163
