Page 151 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 151
Med kulturno
in glasbeno zgodovino
Igor Grdina, Ljubljana
History is the record and the memory of mankind.
John Lukacs
Zgodovina je poseben način dojemanja sveta in vednosti o njem. Kar
je v določeni situaciji stvarnost, je za druge vede izhodišče, zanjo pa
iztek oziroma rezultat. V njej nič obstoječega ni samoumevnost. Ni
zgolj podatkov/dejstev; v vseh danostih so zmerom tudi že problemi. Sleher-
na situacija je le eno od potencialnih prihodnjih stanj poprejšnjega teka stvar-
nosti. Marsikdo to razume kot nepotrebno kompliciranje, saj so možnosti, ki
se niso zgodile, le zamišljene. Toda: mnogi ljudje so ravnali tako, da bi postale
stvarnost določene situacije. Slednja potemtakem nikakor ni le rezultat dejav-
nosti tistih, ki so se poprej zmagovito zavzemali za to, da je prišlo do takšne-
ga in ne drugačnega izteka preteklih dogajanj, temveč tudi onih, katerih vol
ja ni prevladala.
Zgodovina ni monolitna, marveč zelo razplastena: konstituirajo jo naj-
različnejša dejanja in misli ljudi, ki si lahko nasprotujejo, se ne ovirajo v ne-
sodelovanju ali pa so v medsebojnem soglasju. Pričuje sama o sebi, vendar ne
celovito, saj se ohranja v obliki virov. Kot takšna je poliloški, a nujno fragmen-
tarni »zapis in spomin človeštva«.1 Nikakor ne drži, da zmerom prevladajo
najboljše, najobetavnejše ali kako drugače optimalne ideje/zamisli: pogosto
uspeh spremlja najbolj povprečne, saj zlahka prevzamejo največje število lju-
di. Slednji pa so bitja in ne po železnih zakon(itost)ih delujoči aparati: njihova
identiteta je dinamična in sestoječa iz mnogih pramenov. Dojemanje stvarno-
sti, ki je povezano z osebnim temperamentom, asimilativno in razumevanjsko
močjo ter izkušnjami, je za to, kar želijo ali storijo, vsaj tako pomembno kot
vse, čemur se pravi dejstva – in iz česar izhajajo mnogi drugi načini vednos-
ti. Tako dojeta zgodovina, ki je izjemno kompleksna in po tem presega katero
1 John Lukacs, A Short History of the Twentieth Century (Cambridge (Mass.), London: The Belknap
Press of Harvard University Press, 2013), 66.
med kulturno in glasbeno zgodovino 149
in glasbeno zgodovino
Igor Grdina, Ljubljana
History is the record and the memory of mankind.
John Lukacs
Zgodovina je poseben način dojemanja sveta in vednosti o njem. Kar
je v določeni situaciji stvarnost, je za druge vede izhodišče, zanjo pa
iztek oziroma rezultat. V njej nič obstoječega ni samoumevnost. Ni
zgolj podatkov/dejstev; v vseh danostih so zmerom tudi že problemi. Sleher-
na situacija je le eno od potencialnih prihodnjih stanj poprejšnjega teka stvar-
nosti. Marsikdo to razume kot nepotrebno kompliciranje, saj so možnosti, ki
se niso zgodile, le zamišljene. Toda: mnogi ljudje so ravnali tako, da bi postale
stvarnost določene situacije. Slednja potemtakem nikakor ni le rezultat dejav-
nosti tistih, ki so se poprej zmagovito zavzemali za to, da je prišlo do takšne-
ga in ne drugačnega izteka preteklih dogajanj, temveč tudi onih, katerih vol
ja ni prevladala.
Zgodovina ni monolitna, marveč zelo razplastena: konstituirajo jo naj-
različnejša dejanja in misli ljudi, ki si lahko nasprotujejo, se ne ovirajo v ne-
sodelovanju ali pa so v medsebojnem soglasju. Pričuje sama o sebi, vendar ne
celovito, saj se ohranja v obliki virov. Kot takšna je poliloški, a nujno fragmen-
tarni »zapis in spomin človeštva«.1 Nikakor ne drži, da zmerom prevladajo
najboljše, najobetavnejše ali kako drugače optimalne ideje/zamisli: pogosto
uspeh spremlja najbolj povprečne, saj zlahka prevzamejo največje število lju-
di. Slednji pa so bitja in ne po železnih zakon(itost)ih delujoči aparati: njihova
identiteta je dinamična in sestoječa iz mnogih pramenov. Dojemanje stvarno-
sti, ki je povezano z osebnim temperamentom, asimilativno in razumevanjsko
močjo ter izkušnjami, je za to, kar želijo ali storijo, vsaj tako pomembno kot
vse, čemur se pravi dejstva – in iz česar izhajajo mnogi drugi načini vednos-
ti. Tako dojeta zgodovina, ki je izjemno kompleksna in po tem presega katero
1 John Lukacs, A Short History of the Twentieth Century (Cambridge (Mass.), London: The Belknap
Press of Harvard University Press, 2013), 66.
med kulturno in glasbeno zgodovino 149
