Page 100 - Poučevanje zunaj učilnice
P. 100
Saša Jovanovi´ c in Matej Plevnik
skem, osnovnošolskem ali srednješolskem obdobju, in sicer so preuˇceva-
le organizirano uˇcenje ali pouˇcevanje v zunanjih uˇcnih okoljih, gibalno
dejavnost, gibalni razvoj ali športnovzgojni proces, vsebovale pa so em-
piriˇcne podatke ali sistematiˇcni pregled literature.
Vkljuˇcene raziskave so bile analizirane glede na raziskovalni naˇcrt,
znaˇcilnosti vzorca, starost udeležencev, vrsto zunanjega uˇcnega oko-
lja, uporabljene merske instrumente, glavne raziskovalne ugotovitve ter
metodološke omejitve posameznih raziskav. Posebna pozornost je bila
namenjena raziskavam, ki so uporabljale objektivne metode merjenja
gibalne dejavnosti, kot so pospeškometri, merjenje srˇcnega utripa, ne-
posredno opazovanje ter standardizirani testi gibalnih sposobnosti in
spretnosti. Dodatno so bile posebej analizirane raziskave, ki so preuˇce-
vale moderatorske dejavnike uˇcinkov uˇcenja na prostem, kot so starost,
spol, tip zunanjega prostora, trajanje intervencije, stopnja strukturira-
nosti dejavnosti, kompetence uˇcitelja ter organizacija uˇcnega procesa.
Raziskavesobilevsebinsko razvršˇcene glede na vpliv uˇcnih okolij na
prostem na gibalno dejavnost in MVPA, vpliv na gibalno kompetentnost
in gibalni razvoj ter vpliv na kakovost športnovzgojnega procesa. Zaradi
heterogenosti raziskovalnih naˇcrtov, intervencij, uporabljenih merskih
instrumentov in izidov kvantitativna sinteza oz. metaanaliza ni bila izve-
dena.
Omejitve pregleda literature
Pri interpretaciji ugotovitev je treba upoštevati doloˇcene metodološke
omejitve obstojeˇce literature. Pregledane raziskave se med seboj po-
membno razlikujejo glede raziskovalnih dizajnov, trajanja intervencij,
definicij pouˇcevanja in uˇcenja na prostem, tipov zunanjih uˇcnih okolij ter
uporabljenih merskih instrumentov. Prisotna je tudi heterogenost glede
starosti udeležencev, organizacije uˇcnega procesa in kulturnega kontek-
sta posameznih raziskav. Veˇcina raziskav vkljuˇcuje relativno kratkotrajne
intervencije, medtem ko je longitudinalnih raziskav, ki bi omogoˇcale pre-
sojo dolgoroˇcnih uˇcinkov uˇcenja na prostem na gibalno kompetentnost,
gibalno dejavnost in življenjske navade otrok, razmeroma malo. Dodatno
omejitev predstavlja dejstvo, da številne raziskave ne omogoˇcajo popol-
nega nadzora nad dejavniki, kot so vremenske razmere, vpliv uˇcitelja,
stopnja strukturiranosti dejavnosti, razlike med uˇcnimi vsebinami ter
kakovost in tip zunanjega prostora. Kljub navedenim omejitvam pregled
literature omogoˇca celovit vpogled v sodobna spoznanja o vplivu uˇcnih
okolij na prostem na gibalno dejavnost in kakovost športnovzgojnega
100

