Page 164 - Poučevanje zunaj učilnice
P. 164
Tina Cotiˇ c
razvojnih odloˇcitev, saj jerabaprostoravezananaletno podaljševanje
pogodbe z državo (Solomon in Kaika, 2024). Krater te ˇcasovne pogojeno-
sti ne obravnava kot omejitve, temveˇc jozavestnovkljuˇcuje v svojo me-
todologijo delovanja. Prostor razume kot zaˇcasen laboratorij, v katerem
nastajajo prakse, protokoli in uˇcni pristopi, zasnovani tako, da jih je mo-
goˇce prenesti na druge lokacije in v druga urbana okolja (Krater, b.l.; So-
lomon in Kaika, 2024). Kontinuiteta uˇcenjasezatonevežeizkljuˇcno na
konkretno lokacijo, temveˇc na prenos znanja, metod in organizacijskih
modelov v širši urbani ter institucionalni kontekst (McFarlane, 2011).
Primerjalna analiza: ˇcasovna pogojenost, upravljanje in uˇcni procesi
Onkraj gradbišˇca in Krater izhajata iz podobnega prostorskega izhodi-
šˇca: opušˇcene, ograjene gradbene jame z negotovim razvojnim statusom.
Oba primera sta v takem okviru vzpostavila pogoje za uˇcenje razliˇcnih
skupin, vendar se razlikujeta po ˇcasovni pogojenosti, naˇcinu upravljanja
in organizaciji uˇcnih procesov, s ˇcimer se razlikujejo tudi mehanizmi sta-
bilizacije urbane uˇcne infrastrukture.
Prviˇc, razlikujeta se po trajanju zaˇcasnerabein ˇcasovni organizaciji de-
lovanja. Onkraj gradbišˇca (2010–2022) je deloval kot prostor uˇcenja, ki se
je razvijal postopno skozi ponavljajoˇce se vsakdanje prakse skupne rabe,
kljubtemudajebila rabaprostoraformalnovezana naperiodiˇcno po-
daljševanje dogovora z lastnikom. Delo z zemljo, skrb za vrt in vzdrževa-
nje skupne infrastrukture so ustvarjali kontinuiran ter predvidljiv ritem,
v katerem se je znanje prenašalo neformalno, preko sodelovanja, opazo-
vanja in izmenjave izkušenj. Krater, podobno kot Onkraj gradbišˇca v ˇcasu
svojega delovanja, deluje v pogojih ˇcasovno omejene rabe, vendar je nje-
govo delovanje izraziteje programsko in cikliˇcno. Uˇcenje se zato pogoste-
je strukturira v ponavljajoˇce se programske sklope (vodenja, delavnice,
produkcijski laboratoriji) ter kot terensko delo, opazovanje in raziskoval-
no eksperimentiranje, neposredno vezano na materialne in ekološke po-
goje lokacije. Pri tem se postopno krepita tudi javna dimenzija projekta
in njegovo odpiranje prebivalcem ter širšemu obˇcinstvu.
Drugiˇc, razlikujeta se po naˇcinu upravljanja in delitvi odgovornosti.
Onkraj gradbišˇca je temeljil na delitvi vlog med KUD Obrat, ki je skrbe-
lo za organizacijo in komunikacijo z obˇcino, ter skupnostjo uporabnikov,
ki je prevzemala skrb za vsakodnevno rabo prostora in vzdrževanje vrta.
Pravila souporabe, delovne akcije in koordinacijske vloge so se obliko-
vali kot praktiˇcen okvir za skupno odloˇcanje, razporeditev nalog ter re-
ševanje sporov. Krater upravlja transdisciplinarni kolektiv v sodelovanju
164

