Page 161 - Poučevanje zunaj učilnice

Zaˇ casna raba prostora kot urbana uˇ cna infrastruktura

zeleni otok, ki se je skozi leta razvil v gosto ozelenjen vrt. Družbeno-
kulturno je deloval kot skupnostni prostor v soseski, namenjen sreˇceva-
nju, izobraževanju in javnim dogodkom, hkrati pa je krepil sodelovanje
med uporabniki, medgeneracijske stike in obˇcutek lokalne pripadnosti
(Jurman in Lovšin, 2021; Simoneti, 2021).
Okoljsko trajnostni uˇcinki so se kazali v praksah mestnega vrtnarje-
nja in kompostiranja ter ekološko usmerjenih pravilih rabe prostora, ki
so podpirala razumevanje urbane ekologije ter vsakdanje kompetence
za trajnostnejše naˇcine bivanja. Pomemben uˇcinek projekta je bil tudi v
tem, da je pokazal potencial zaˇcasne rabe za aktivacijo DUO in za razvoj
skupnostno upravljanih zelenih površin v mestu (Križnik in Cerar, 2021;
Simoneti, 2021).
Hkrati primer izpostavi kljuˇcno omejitev zaˇcasne rabe kot uˇcne infra-
strukture: kontinuiteta je neposredno odvisna od lastniških in razvojnih
odloˇcitev. V postopkih priprave obˇcinskega prostorskega naˇcrta (OPN) so
pobudniki in zaˇcasni uporabniki predlagali ohranitev lokacije kot javno
dostopne zelene površine, ob tem pa kot rezervno možnost tudi stano-
vanjsko gradnjo Javnega stanovanjskega sklada MOL (JSS MOL), ob upo-
števanju zelenih in skupnostnih kvalitet prostora (Križnik in Cerar, 2021;
Onkraj gradbišˇca, 2022).
Projekt se je iztekel leta 2022, ko MOL dogovora o brezplaˇcni zaˇcasni
rabi prostora ni veˇc podaljšala, saj je bila lokacija namenjena stanovanj-
ski gradnji JSS MOL. Ob zakljuˇcku projekta so uporabniki rastline in iz-
brana veˇcjadrevesa presadilinadruge lokacije vmestu,s ˇcimer so se ma-
terialne sledi in del praks prenesli v širši urbani prostor (Onkraj gradbi-
šˇca, 2022).

Krater: ekološko-produkcijski uˇcni laboratorij
Krater predstavlja primer zaˇcasne rabe DUO, v katerem se uˇcni procesi
vzpostavljajo skozi urbano ekologijo, regenerativne prakse in materialno
delo ter so povezani s skrbjo za samoraslo, t.i. feralno urbano krajino. De-
luje v ograjeni gradbeni jami na stiˇcišˇcu Dunajske ceste in Topniške ulice
v Ljubljani, kjer se je zaradi dolgotrajnega zastoja gradbenih in razvojnih
posegov razvila spontana sukcesija ruderalnih ter invazivnih vrst rastlin.
V znanstveni literaturi je Krater opredeljen kot primer terrain vague (fr.),
vmesnega odprtega prostora brez stabilne funkcije, v katerem spontana
urbana narava ni razumljena kot odstopanje, temveˇckot izhodišˇce za na-
stanek novih socioekoloških vrednosti in eksperimentalnih naˇcinov rabe
(Sretenovi´cinMežnari´c Osole, 2022; Iannizzotto in delli Ponti, 2025).

161