Page 162 - Poučevanje zunaj učilnice

Tina Cotiˇ c

Prostorski in institucionalni pogoji. Prostorski okvir Kraterja doloˇca dej-
stvo, da je zaˇcasna raba prostora umešˇcena v veˇcjo, še vedno ograje-
no gradbeno jamo, namenjeno gradnji Palaˇce pravosodja, katere izved-
ba je bila veˇclet odložena. ˇ Ceprav celotno obmoˇcje obsega približno
2
18.000 m ,jevdogovor o zaˇcasnirabivkljuˇcen le del prostora, približno
2
4.000 m , ki ga kolektiv dejansko upravlja in programsko aktivira. Zaˇca-
sna raba prostora je tako prostorsko omejena in jasno zamejena znotraj
širšega, za javnost veˇcinoma nedostopnega obmoˇcja.
Krater ni stalno odprt; javnosti je dostopen predvsem preko organi-
ziranih programov, vodenj, delavnic ter obˇcasnih javnih odprtij, ki niso
vezana na stalen tedenski urnik, temveˇc na programske aktivnosti in pri-
sotnost projektne ekipe (Krater, b.l.; Sretenovi´cinMežnari´c Osole, 2022).
Tak režim dostopa pomeni, da se javni znaˇcaj prostora ne vzpostavlja
skozi stalno odprtost, temveˇc skozi programirano in ˇcasovno omejeno
rabo. Ker je lastnik zemljišˇca Ministrstvo za pravosodje Republike Slove-
nije, je raba prostora ˇcasovno in vsebinsko pogojena z državnimi investi-
cijskimi naˇcrti, povezanimi z gradnjo Palaˇce pravosodja. Krater deluje na
podlagi pogodbe o brezplaˇcnem upravljanju, ki se periodiˇcno podaljšuje,
vendar ne zagotavlja dolgoroˇcne varnosti rabe. Zaˇcasnost omogoˇca eks-
perimentalni naˇcin delovanja: prostor deluje kot laboratorij na prostem,
obenem pa ostaja izpostavljen morebitni preusmeritvi v investicijsko lo-
giko urbanega razvoja (Solomon in Kaika, 2024; Iannizzotto in delli Ponti,
2025).

Uˇcne prakse in programi. UˇcnepraksevKraterju temeljijo napreple-
tu utelešenega terenskega dela, ekološkega opazovanja in materialno-
produkcijskih procesov. Debra Solomon in Maria Kaika (2024) tak pristop
opišeta s pojmom skin in the game: udeleženci niso zunanji opazovalci,
temveˇc skozi dolgotrajno delo na terenu, pri katerem prostor soustvarjajo
(urejajo delovne pogoje, postavljajo in prilagajajo elemente ter spremlja-
jo odzive tal in vegetacije), neposredno oblikujejo pogoje za razvoj habi-
tatov in rastlinskih združb. Znanje se zato ne prenaša kot vnaprej obliko-
vana informacija, temveˇc nastaja sproti v praksi, skozi terensko opazova-
nje sprememb ter skupno usklajevanje in odloˇcanje o posegih (Sreteno-
vi´cinMežnari´c Osole, 2022; Solomon in Kaika, 2024).
Posebnost Kraterja je preplet ekologije in oblikovanja, ki se uresniˇcu-
je preko mobilnih oz. situacijskih produkcijskih laboratorijev (papirnica,
lesna delavnica, mikodizajnerski laboratorij) ter z njimi povezanih delov-
nih procesov, ki omogoˇcajo razvoj neekstraktivnih naˇcinov rabe lokalnih

162