Page 169 - Poučevanje zunaj učilnice

Zaˇ casna raba prostora kot urbana uˇ cna infrastruktura

jektne in strokovne dokumentacije. Kljuˇcna omejitev raziskave je odso-
tnost sistematiˇcnih empiriˇcnih podatkov o konkretnih uˇcnih izkušnjah in
uˇcinkih pri razliˇcnih skupinah udeležencev, vkljuˇcno z uˇcenci, s študenti,
zuˇcitelji, s prebivalci, z nosilci projektov in s partnerskimi institucijami.
Poslediˇcnosouˇcni uˇcinki obravnavani predvsem na ravni organizacije
praks, programov in razmerij med akterji, ne pa na ravni individualnih
uˇcnih izkušenj.
Nadaljnje raziskave bi zato morale vkljuˇciti poglobljene kvalitativne
pristope, kot so intervjuji z akterji, opazovanje uˇcnih situacij na lokacijah
ter analiza programov in organizacijskih praks. Pomembna smer nadalj-
njih raziskav je tudi mapiranje mrež sodelovanja in poti prenosa znanja
med projekti, izobraževalnimi ustanovami ter drugimi institucijami. Tak-
šen pristop bi omogoˇcil natanˇcnejše razumevanje, kako se uˇcni procesi
vzpostavljajo v praksi ter kateri pogoji prispevajo k njihovi stabilizaciji ali
razpadu skozi ˇcas.
Pomembno raziskovalno vprašanje ostaja tudi, kako metodološko
ustrezno zajeti in vrednotiti uˇcne uˇcinke, ki nastajajo skozi dolgotrajno
udeležbo, soupravljanje prostora ter postopne spremembe v razumeva-
nju mesta in prostora. Ker takšni uˇcni uˇcinki pogosto presegajo okvir
formalnega izobraževanja, je smiselno razvijati pristope, ki poleg znanja
vkljuˇcujejo tudi prostorske, socialne in refleksivne dimenzije uˇcenja.
Dodatni raziskovalni potencial se kaže v primerjalni analizi širšega na-
bora slovenskih primerov zaˇcasnerabeprostorater vpreuˇcevanju vloge
obˇcinskih politik in izobraževalnih institucij pri njihovem vkljuˇcevanju
vpouˇcevanje izven uˇcilnice. Takšne raziskave bi omogoˇcile natanˇcnejše
razumevanje pogojev, pod katerimi se zaˇcasnarabaprostoralahko stabi-
lizira kot del urbane uˇcne infrastrukture.

Zakljuˇcek
Prispevek je pokazal, da DUO lahko delujejo kot urbana uˇcna infrastruk-
tura, kadar omogoˇcajo ponavljajoˇce se prakse, organizirane oblike sode-
lovanja in javno dostopne uˇcne situacije v realnem urbanem okolju. Ana-
liza potrjuje, da uˇcni uˇcinki niso odvisni zgolj od vsebine posameznih
programov, temveˇcpredvsemod naˇcina organizacije rabe prostora: od
institucionalnih pogojev, ˇcasovne organizacije, pravil dostopa in uprav-
ljanja ter možnosti prenosa znanja skozi ˇcas.
Kljuˇcni prispevek ˇclanka je premik v razumevanju zaˇcasne rabe: ne kot
prehodne ali dopolnilne rabe prostora, temveˇckot specifiˇcneoblikeur-
bane uˇcne infrastrukture, ki ustvarja znanje, kompetence in oblike so-

169