Page 163 - Poučevanje zunaj učilnice

Zaˇ casna raba prostora kot urbana uˇ cna infrastruktura

virov in preoblikovanje »odpadnega« ali »nezaželenega« v uˇcni ter pro-
dukcijski vir. Uˇcni procesi so zasnovani tako, da urbani ekosistem ni zgolj
kulisa ali predmet obravnave, temveˇc dejavnik, ki sooblikuje potek dela,
izbiro posegov in materialnih eksperimentov. Krater s tem udejanja med-
vrstni urbanizem, v katerem se znanje oblikuje skozi odnose med ˇclove-
škimi praksami ter procesi tal, vegetacije in mikrohabitatov, pri ˇcemer
je izobraževanje razumljeno kot sestavni del oblikovalskega in ekološke-
ga eksperimentiranja, ne kot loˇcena dejavnost ali spremljevalni program
(Krater, b.l.; Sretenovi´cinMežnari´c Osole, 2022; Iannizzotto in delli Pon-
ti, 2025; Solomon in Kaika, 2024).

Akterji in upravljanje. Krater upravlja kolektiv Trajna, skupina oblikoval-
cev, ekologov, biologov, permakulturistov in arhitektov. Transdisciplinar-
no delovanje omogoˇca, da se upravljanje prostora hkrati naslanja na eko-
loško skrbništvo, materialno eksperimentiranje ter kuratorsko in peda-
goško programiranje, obenem pa tudi na javno zagovorništvo o vredno-
sti samoraslega ekosistema. Kolektiv poleg produkcijskih in raziskovalnih
aktivnosti skrbi tudi za vsakodnevno delovanje prostora: ureja dostop,
zagotavlja osnovno vzdrževanje in varnost ter ustvarja pogoje za delo in
uˇcenje. Delovanje kolektiva presega operativno skrb za prostor in pripra-
vo javnih vsebin, saj vkljuˇcuje tudi javno zagovorništvo, s katerim ute-
meljuje ekološko vrednost lokacije in nasprotuje njenemu razumevanju
kot prazne, ekološko nevtralne gradbene parcele (Krater, b.l.; Solomon in
Kaika, 2024).

Uˇcinki in omejitve v ˇcasu: stabilizacija uˇcnih procesov. Z vidika urba-
ne uˇcne infrastrukture Krater stabilizira uˇcenje z dosledno vezavo uˇcnih
procesov na materialne in ekološke pogoje lokacije (tla, rastline, mikro-
habitate) ter s ponavljajoˇcimi se programskimi sklopi, ki omogoˇcajo pre-
nos znanj in utrjevanje mrež sodelovanja (Solomon in Kaika, 2024; Sre-
tenovi´cinMežnari´c Osole, 2022). Ekološki uˇcinki se kažejo v skrbi za sa-
morasle ekosisteme in v obravnavi urbanih tal kot kljuˇcne, pogosto spre-
gledane infrastrukture mesta. Uˇcni uˇcinki izhajajo iz razvoja utelešenih
metod, ki povezujejo opazovanje, delo in eksperimentiranje ter produci-
rajo znanje, uporabno tudi zunaj same lokacije (Solomon in Kaika, 2024).
Na kulturno-politiˇcni ravni Krater legitimira samoraslo urbano naravo
ter odpira razpravo o protislovjih med urbanimi skupnimi dobrinami, in-
vesticijskimi prioritetami in ekosistemskimi vrednostmi (Iannizzotto in
delli Ponti, 2025).
Stabilnost Kraterja kot uˇcne infrastrukture je odvisna od lastniških in

163