Page 158 - Poučevanje zunaj učilnice

Tina Cotiˇ c

nih tokovih ter odnosu do industrijske dedišˇcine in urbanih ekosistemov.
Kljuˇcna znaˇcilnost tega pristopa je, da je eksperimentiranje vkljuˇceno
v sam razvojni proces. Prilagoditve in tudi neuspehi niso razumljeni kot
odstopanje, temveˇc kot sestavni del naˇcrtovanja, ki omogoˇca postopno
zmanjševanje negotovosti pri prehodu iz zaˇcasnega v trajno (Turku idr.,
2023).
Primerjalna sinteza: naˇcini organizacije uˇcenja v okviru
zaˇcasne rabe prostora
Tri obravnavane študije primerov je mogoˇce razumeti kot tri razliˇcne na-
ˇ cine organizacije uˇcenja v okviru zaˇcasne rabe prostora, ki se razlikujejo
glede na institucionalni okvir ter organizacijo razmerij med prostorom,
programi in akterji. Prinzessinnengarten predstavlja skupnostno zasno-
van pristop, v katerem se uˇcenje stabilizira skozi vsakdanje prakse skr-
bi, sodelovanja in soupravljanja, pri ˇcemer je prostor hkrati uˇcni medij
in predmet refleksije. Estonoesunsolar deluje kot javnopolitiˇcni pristop,
kjer se uˇcenje vzpostavlja preko institucionaliziranih prostorskih inter-
vencij in participacije, pomemben del uˇcnih procesov pa nastaja tudi
znotraj institucij. Hiedanranta pa ponazarja primer, v katerem je uˇcenje
integrirano v urbani razvoj, saj zaˇcasna raba deluje kot orodje naˇcrtova-
nja in del širše razvojne strategije.
Skupna znaˇcilnost vseh treh primerov je, da zaˇcasna raba presega ra-
zumevanje zgolj kot prehodna raba neizkorišˇcenega prostora ter deluje
kot okvir, v katerem se v realnih urbanih pogojih razvijajo prostorske, or-
ganizacijske in uˇcne prakse. Uˇcenje v teh primerih ni loˇcena dejavnost,
temveˇc izhaja iz konkretne organizacije rabe prostora, zlasti iz pogojev
dostopa, pravil delovanja, razmerij med akterji ter možnosti ponavljanja
in prilagajanja praks skozi ˇcas. Primerjalna analiza kaže, da je stabilizaci-
ja uˇcnih procesov odvisna od usklajenosti prostorskih in institucionalnih
pogojev, naˇcinov delovanja akterjev ter oblik upravljanja. Razlike med
primerihkratikažejo, da uˇcna razsežnost ni odvisna le od vsebine po-
sameznih aktivnosti, temveˇcpredvsemod naˇcina organizacije zaˇcasne
rabe kot celote. Prav ti pogoji doloˇcajo, ali se znanje in izkušnje prenese-
jo v trajnejše prakse ter odloˇcitve ali pa ostanejo omejeni na kratkotrajne
in med seboj nepovezane intervencije.
Zaˇcasna raba kot urbana uˇcna infrastruktura v Ljubljani:
Onkraj gradbišˇca in Krater
V tem poglavju sta analizirana dva ljubljanska primera zaˇcasne rabe
DUO, Onkraj gradbišˇca in Krater, kot dva razliˇcna primera urbane uˇcne

158